Glive kot biotični agensi

Jaka Razinger, marec 2020

Najpogosteje uporabljena skupina gliv v biotičnem varstvu rastlin so entomopatogene glive (angl. entomopathogenic fungi). Poleg patogenosti za členonožce imajo tudi druge lastnosti, zaradi katerih so širše uporabne pri biotičnem varstvu rastlin. V rastlinah živijo kot endofiti in delujejo zaviralno na povzročitelje rastlinskih bolezni. Naseljujejo rizosfero številnih rastlin v naravnih in kmetijskih ekosistemih ter delujejo spodbujevalno na njihovo rast in razvoj. Številne entomopatogene hifomicete iz reda Hypocreales so pomembni gradniki naravnih in kmetijskih ekosistemov in so razširjene v tleh po vsem svetu.

Spet druge skupine gliv, t.i. antagonistične glive, pa lahko uporabimo za biotično varstvo proti različnim patogenim mikroorganizmom. Mehanizmi delovanja antagonističnih gliv so zapleteni in vključujejo različne metabolite ter kompleksne signalne poti, ki posamič ali v sinergiji delujejo na povzročitelje rastlinskih bolezni preko (i) tekmovanja (kompeticije) za življenjski prostor in hrano, (ii) mikoparazitizma, (iii) antibioze, (iv) mikovirusne okužbe in (v) inducirane sistemične odpornosti.

Na trgu dostopni mikoinsekticidi in mikoakaricidi so osnovani predvsem na glivnih vrstah rodov Beauveria, Metarhizium in Lecanicillium ter vrsti Isaria fumosorosea (prej Paecilomyces fumosoroseus), medtem ko mikofungicidi vsebujejo predvsem glive iz rodov Trichoderma, Ampelomyces in Aureobasidium.

Za več informacij lepo vabljeni k ogledu osmega poglavja monografije Zdravju in okolju prijazne metode varstva rastlin (stran 61 tule).