Glive kot biotični agensi

Kazalo: Glive kot biotični agensi

    Jaka Razinger, marec 2020

    Najpogosteje uporabljena skupina gliv v biotičnem varstvu rastlin so entomopatogene glive (angl. entomopathogenic fungi). Poleg patogenosti za členonožce imajo tudi druge lastnosti, zaradi katerih so širše uporabne pri biotičnem varstvu rastlin. V rastlinah živijo kot endofiti in delujejo zaviralno na povzročitelje rastlinskih bolezni. Naseljujejo rizosfero številnih rastlin v naravnih in kmetijskih ekosistemih ter delujejo spodbujevalno na njihovo rast in razvoj. Številne entomopatogene hifomicete iz reda Hypocreales so pomembni gradniki naravnih in kmetijskih ekosistemov in so razširjene v tleh po vsem svetu.

    Spet druge skupine gliv, t.i. antagonistične glive, pa lahko uporabimo za biotično varstvo proti različnim patogenim mikroorganizmom. Mehanizmi delovanja antagonističnih gliv so zapleteni in vključujejo različne metabolite ter kompleksne signalne poti, ki posamič ali v sinergiji delujejo na povzročitelje rastlinskih bolezni preko (i) tekmovanja (kompeticije) za življenjski prostor in hrano, (ii) mikoparazitizma, (iii) antibioze, (iv) mikovirusne okužbe in (v) inducirane sistemične odpornosti.

    Na trgu dostopni mikoinsekticidi in mikoakaricidi so osnovani predvsem na glivnih vrstah rodov Beauveria, Metarhizium in Lecanicillium ter vrsti Isaria fumosorosea (prej Paecilomyces fumosoroseus), medtem ko mikofungicidi vsebujejo predvsem glive iz rodov Trichoderma, Ampelomyces in Aureobasidium.

    Za več informacij lepo vabljeni k ogledu osmega poglavja monografije Zdravju in okolju prijazne metode varstva rastlin (stran 61 tule).

    Slika 1: Plodove vinska mušica (Drosophila suzukii), okužena z glivo Beauveria bassiana (foto: arhiv KIS).

    Slika 2: Buba plodove vinske mušice (Drosophila suzukii), okužena z glivo Metarhizium brunneum (foto: arhiv KIS).

    Slika 3: Struna, ličinka hrošča solatne pokalice (Agriotes sputator), okužena z glivo Metarhizium robertsii (foto: M. Lutz)

    Slika 4: S kadavra neidentificirane muhe (Diptera), prilepljene na list kosteničevja (Lonicera spp.), smo izolirali glivo Trichothecium roseum (foto: arhiv KIS).

    Slika 5: Odrasli hrošč malega mokarja (Tenebrio molitor), okužen z glivo Beauveria bassiana (sev ATCC 74040 iz bioinsekticida Naturalis (foto: arhiv KIS).

    Slika 6: Odrasla hrošča malega mokarja (Tenebrio molitor), okužena z glivo Metarhizium brunneum (foto: arhiv KIS).