Koristni organizmi

Koristni organizmi predstavljajo tisti del biocenoze oziroma življenjske združbe v agroekosistemu, ki vrši naravno ekosistemsko uslugo zatiranja škodljivih organizmov. Potrebno je izpostaviti, da je tovrstna agronomska delitev organizmov izrazito antropocentrična, ker Narava v svojem bistvu ne deli na ‘koristne’ ali ‘škodljive’ organizme, saj imajo prav vsi svojo nišo in vlogo v kompleksni množici prepletenih odnosov med gradniki ekosistema. Konec koncev tudi t.i. škodljivi organizmi povzročajo ekonomsko škodo le v izrazito umetnih ekosistemih kot so njive in polja, kjer na sorazmeroma velikih površinah, ponekod tudi leto za letom (če ni kolobarjenja), raste ponavadi le ena vrsta rastlin.

Najožja agronomska definicija koristnih organizmov bi bila – živi naravni sovražniki škodljivcev. Lahko so plenilci ali parazitoidi, lahko so antagonisti ali kompetitorji, lahko so domorodni ali tujerodni… Glavna je njihova lastnost, da zatirajo (agronomsko pomembne) rastlinske ali živalske škodljivce, se na njih ali v njih oziroma v njihovi bližini razvijajo in jih tako uničujejo. Gre za žive organizme, ki se lahko sami razmnožujejo (izjema so ‘koristni’ virusi), vključno s tistimi, ki so pakirani ali formulirani kot komercialni proizvodi. Lahko se jih uporablja za biotično varstvo rastlin (angleški izraz ˝biological control˝).

Zaradi lažjega pregleda jih združujemo v skupine različnih taksonomskih nivojev: