Varstvo okolja ob aplikaciji FFS

Ob aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev (FFS) bi morali stremeti, da vsa škropilna brozga pride na ciljno površino. Žal pa se ob aplikaciji pojavljajo tudi izgube škropilne brozge, ki lahko vodijo do onesnaženja okolja. Onesnaženje okolja s FFS je lahko točkovno ali razpršeno.

Točkovno onesnaženje okolja s FFS se pojavlja ob nepravilnem ravnanju zlasti ob pripravi škropilne brozge na dvorišču, ko pride na primer do izlitja koncentriranega FFS ali pa izlitja brozge iz preveč napolnjenega rezervoarja ali ob pranju škropilnic ali pršilnikov na neustrezni podlag. Do točkovnega onesnaženja lahko pride tudi zaradi neustreznega ravnanja z embalažo FFS.

Uporabniki FFS bi morali čistiti tudi zunanjost škropilnic in pršilnikov. Nekateri to opravljajo redno, drugi pa temu ne posvečajo velike pozornosti. Pršilnike in škropilnice lahko od zunaj čistimo že tam, kjer smo izvajali aplikacijo (v nasadu, na njivi itd.). Sodobne škropilnice in pršilniki so lahko opremljeni s sistemom za zunanje pranje naprav. To je lahko v obliki navite cevi, ki ima na koncu škropilno palico s pištolo. Voda prihaja iz rezervoarja čiste vode, ki ga morajo imeti sodobne naprave. Uporabnik mora imeti  ob pranju – čiščenju zunanjosti naprave tudi ustrezno osebno zaščitno opremo. Pralna voda in ostanki FFS ob (po) pranju padejo iz naprave na tla, kjer so ostanki FFS podvrženi delovanju mikroorganizmov. Tako pranje je načeloma dokaj učinkovito, saj je na škropilnici ali pršilniku (pa tudi traktorju) še sveža škropilna brozga, tako da se dokaj enostavno spere.

Slika 1: Takoj po škropljenju je možno na terenu oprati zunanjost škropilnice ali pršilnika, če imajo te naprave rezervoar za čisto vodo in sklop za čiščenje zunanjosti naprave (kolut s cevjo in palico s pištolo). Vir slike: Amazone

Samo napravo lahko od zunaj čistimo tudi na samem dvorišču kmetije. Vendar moramo poskrbeti za odpadno vodo, tako da ne bi prihajalo do točkovnega onesnaženja podtalnice ali odprtih vodotokov s FFS. Običajno se na teh mestih za pranje naprav in traktorjev tudi pripravlja škropilna brozga tako, da je to potencialno mesto za točkovno onesnaženje z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, s tekočino od čiščenja naprav za škropljenje, z razlivanjem sredstev itd.

Za boljše pranje notranjosti kot za pranje zunanjosti so na voljo posebna sredstva (kot je na primer Tecnet GD, FITO-Concentryl-pena, FITO-Concentryl-Koncentrat itd.). Nekatera lahko uporabljamo tudi s tlačnimi čistilniki. Če uporabljamo visokotlačne čistilnike, moramo upoštevati tudi ustrezno razdaljo čistilne šobe od stroje (npr. 30 cm).

Slika 2: Pranje škropilnice ali pršilnika na dvorišču kmetije se ne sme izvajati, če odpadna voda teče v kanalizacijo ali pa po površini nekam naprej. Potrebna je ustrezna betonski podlaga, kjer se odpadna voda zajame in nato ustrezno obdela. Taki sistemi so pri nas še redki.

Pranje škropilnic in pršilnikov na dvorišču kmetije mora biti opravljeno na betonski površina za polnjenje in čiščenje škropilnic. Betonska površina mora imeti drenažni sistem in zaščito pred padavinami. Onesnažena voda pa ne sme prosto odtekati v kanalizacijo ali po površini, ampak mora biti ustrezno obdelana, da ne prihaja do onesnaženja okolja.

Odpadno vodo onesnaženo s FFS lahko obdelamo na več metod. Vodo lahko očistimo na biološki, kemični in fizikalni način. Biološki načini čiščenja vode temeljijo na bioloških procesov degradacije FFS (biopurifikacijski sistemi). Sem sodijo sistemi kot je BIOFILTER, BIOBED, BIOBAC itd. Druga vrsta čiščenja odpadnih voda je s pomočjo kemičnega sistema, ki uporablja osmotske procese za čiščenje. Dobljeni ostanki so uvrščajo med nevarne odpadke. Tretja vrsta čiščenja pa je s pomočjo fizikalnih sistemov, kjer se po naravni poti ali pa prisilno odstrani vodo. Ostanejo suha usedlina FFS, ki so ravno tako nevarni odpadki.

Slika 3: Betonska ploščad za polnjenje naprav za nanašanje FFS in za zunanje pranje – čiščenje naprav onesnaženih s FFS. Na sredi je kanal, kjer se zbira odpadna kontaminirana voda in se nato prečrpa v sistem za čiščenje.

Slika 4: Sistem za čiščenje odpadne vode z ostanki FFS na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Kot prvi v Sloveniji imajo Syngentin Heliosec, ki deluje na principu izparevanja vode. Na koncu ostanejo na foliji le suhe usedline FFS.

Slika 5: Če v vinogradih uporabljamo za nanos fitofarmacevtskih sredstev reciklažne (tunelske) izvedbe naprav za nanos FFS  je zanašanje škropiva (drift) bistveno zmanjšan in s tem je (škodljiva) obremenitev traktorista in okolja bistveno manjša.

Slika 6: Prvi biološki sistem BIOBED za čiščenje odpadnih voda kontaminiranih s FFS so v Sloveniji postavili leta 2017

Razpršeno onesnaženje okolja s FFS se pojavlja predvsem zaradi zanašanja škropiva – drifta škropiva. Vzrokov za drift je cela vrsta. Na nekatere pa lahko vpliva tudi uporabnik FFS. Drift je zlasti izrazit pri uporabi pršilnikov, pojavlja pa se tudi pri uporabi škropilnic.

Ukrepi za zmanjševanje drifta so direktni in indirektni. Med indirektne ukrepe sodijo območja kjer ne izvajamo škropljenja, varovalni pasovi, zaščita iz rastlin (varovalna vegetacija). Med direktne ukrepe pa spada uporaba ustreznih naprav za nanašanje FFS, nastavitev ustreznih škropilnih parametrov in ustrezni organizacijski ukrepi za izvajanje škropljenja.

Slika 7: Drift je bolj izrazit pojav v trajnih nasadih, kjer se kapljice škropiva transportirajo s pomočjo zračnega toka, ki ga ustvari ventilator na pršilniku.

Drift pri škropilnicah lahko zmanjšamo, če standardne šobe zamenjamo z injektorskimi šobami – šobami s podporo zraka – antidriftnimi šobami.  Ocena je, da je v Sloveniji 5 do 10 % naprav opremljenih s takimi šobami.  Take šobe so dražje od standardnih, po drugi strani pa jih uporabniki nimajo radi, saj je škropilni curek iz šob tudi manj viden.

Škropljenje s standardnimi šobami izvajamo v razmerah brez vetra oziroma je ta veter lahko do 2m/s. Pri uporabi šob s podporo zraka pa ima veter lahko maksimalno hitrost 5 m/s-

Manjši drift pri škropilnicah dosežemo tudi s pravilno nastavitvijo razmika med škropilnimi letvami in rastlinami, na katere nanašamo FFS. Ta razdalja je po navadi 50 cm.

Glede na spekter kapljic, ki se razvijejo ob nanašanju, je potrebno prilagoditi tudi vozno hitrost.

Manjši drift dosežemo tudi z uporabo škropilnic s podporo zraka, vendar takih škropilnic pri nas v Sloveniji ni.

Slika 8: Velik drift škropiva ima lahko več vzrokov. Eden izmed njih je tudi prevelika razdalja škropilnih letev do samih tal

Slika 9: Injektorske šobe – šobe s podporo zraka so običajno daljše konstrukcije, tako kot je rdeča šoba na levi strani

Tudi v trajnih nasadih lahko zmanjšamo drift z uporabo  injektorskih šob – šob s podporo zraka – antidriftne šobe.

Na pršilniku moramo ustrezno nastaviti spodnje in zgornje usmernike, tako da škropilna brozga pristane v rastlinah, ki jih škropimo in ne nad ali pod njimi.

Ventilatorjem se pogosto lahko nastavlja nastavni kot lopatic in pa sama stopnja delovanja (1. ali 2. prestava multiplikatorja). S pravilno nastavitvijo ventilatorja prilagajamo njegovo kapaciteto različnem volumna zelene stene med rastno sezono.

Ob škropljenju zadnje vrste iz zunanje strani je potrebno izklopiti delovanje šob, ki ne gledajo v nasad.

Slika 10: Z uporabo reciklažnih pršilnikov se drift škropiva v trajnih nasadih bistveno zmanjša.

Slika 11: S trakovi uporabnik hitro ugotovi smer zračnega toka in škropiva, tako da potem lahko ustrezno nastavi usmerjevalnike, da škropivo »pristane« le na vegetaciji.