Preverjanje in upravljanje odpornosti škodljivih organizmov na FFS

Z načrtovanim pristopom k rabi FFS se zmanjša tveganje za pojav odpornosti in se podaljša doba uporabnosti posameznih aktivnih snovi. Ključno pri upravljanju z odpornostjo FFS je poznavanje tveganj za razvoj odpornosti zatiranega škodljivega organizma za določeno aktivno snov. Gre za teoretičen pristop, kjer na osnovi podatkov o načinu delovanja FFS in že dokumentiranih pojavov odpornosti, preventivno svetujemo smernice uporabe FFS. Hkrati je potrebno tudi spremljanje dejanskih pojavov odpornosti v pridelavi, če želimo preprečiti gospodarsko škodo, ki nastane zaradi rabe FFS, ki so postala neučinkovita.

V okviru aktivnosti programa IVR smo v letu 2016 pristopili k izgradnji evidenc odpornosti za fungicide v žitih in jagodičevju ter za insekticide v jagodičevju.

Odpornost na fungicide

O odpornosti proti FFS govorimo, kadar škodljivi organizmi (glive, škodljivci, pleveli) postanejo toliko neobčutljivi za FFS, da to vpliva na učinkovitost FFS v praksi in s tem tudi na njihovo uporabnost.

Navadno se odpornost proti fungicidom razvije postopoma, tako da učinkovitost fungicida upada postopoma skozi več let. Zgodi pa se tudi, da do tega pojava pride nenadoma in fungicid popolnoma izgubi učinkovitost. Na pojav odpornosti, poleg načina delovanja fungicida in bioloških značilnosti škodljivega organizma, vpliva tudi stopnja izpostavljenosti organizma delovanju fungicida.

Najbolj pogost mehanizem odpornosti je sprememba na tarčnem mestu fungicida v celici škodljivega organizma. Za fungicide, katerih učinkovitost temelji na njihovem delovanju na samo enem tarčnem mestu, je verjetnost razvoja odpornosti večja. Že mutacija enega samega gena lahko povzroči, da fungicid ne vpliva več na določen biokemijski proces. Fungicidi iz skupine triazolov (DMI fungicidi) in strobilurini, ki jih največ uporabljamo za zatiranje bolezni žit, delujejo na enem tarčnem mestu. Pri patogenih glivah, npr. tistih, ki povzročajo žitno pepelovko ali pšenična listno pegavost, so pojavi odpornosti proti tem fungicidom v Evropi znani in pogosti.

Pri zatiranju glivičnih bolezni v Sloveniji doslej ni dokumentiranih primerov, ko bi opazili nenadno nedelovanje registriranih pripravkov, postopen upad učinkovitosti pa je težje odkriti. Slabšo učinkovitost pogosto pripišemo prepoznemu tretiranju posevka ali slabi kakovosti aplikacije, dogaja pa se tudi obratno, da slabe rezultate, do katerih pride zaradi nepravilne rabe fungicida, razlagamo s pojavom odpornosti.

Ukrepi integriranega varstva, ki zmanjšujejo tveganje za pojav odpornosti proti fungicidom so:

  • Pridelovanje sort z dobro odpornostjo proti boleznim, ki so razširjene v območju pridelovanja.
  • Gojenje le ene občutljive sorte na velikih površinah povečuje tveganje za pojav odpornosti, zato se priporoča sortna pestrost.
  • Uporaba fungicidov je le en vidik varstva: zdravo seme in rastlinska higiena (ravnanje z rastlinskimi ostanki in gostiteljskimi rastlinami) naj bosta vedno prva skrb.

Kaj moramo upoštevati pri rabi fungicidov?

  • Izpostavljenost patogena fungicidu naj bo čim manjša. Posevkov ne tretiramo, če za to ni tehtnega razloga. Redno opazujemo posevke, spremljamo priporočila Opazovalno napovedovalne službe in škropimo v začetnih fazah okužbe in ne, ko je bolezen že razširjena.
  • Izogibamo se ponavljanju škropljenj z aktivnimi snovmi iz iste skupine (oznaka skupin s kodami FRAC).
  • Z določenim pripravkom ne smemo opraviti več tretiranj, kakor je priporočeno v navodilih za uporabo.
  • Uporabljamo tudi fungicide z večtarčnim delovanjem, ki delujejo na več mestih v celici patogena in je zato možnost pojava odpornosti majhna.
  • Uporabljamo že formulirane mešanice aktivnih snovi in upoštevamo priporočila glede odpornosti, če sami mešamo različne pripravke.

Razvrstitev fungicidov za žita na tveganje za pojav odpornosti

Številke in črke FRAC kode se uporabljajo za lažje razlikovanje skupin fungicidov glede na njihovo navzkrižno odpornost. Pri škodljivem organizmu, ki je razvil odpornost proti eni aktivni snovi z določeno kodo, obstaja velika verjetnost, da bo odporen tudi proti drugim aktivnim snovem iz iste skupine. Za zmanjšanje tveganja za pojav odpornosti izberemo pri ponavljanju škropljenj pripravek, ki vsebuje aktivne snovi z drugačno kodo od prvič uporabljenega. To je še posebej pomembno, kadar uporabljamo pripravke, ki vsebujejo le eno aktivno snov ali dve snovi z isto kodo.

Razvrstitev aktivnih snovi po načinu delovanja in FRAC kodi

fungicidid_zita

Razvrstitev fungicidov za jagodičje glede na tveganje za pojav odpornosti

Številke in črke FRAC kode se uporabljajo za lažje razlikovanje skupin fungicidov glede na njihovo navzkrižno odpornost. Škodljiv organizem, ki je razvil odpornost proti eni aktivni snovi z določeno kodo, bo praviloma odporen tudi proti drugim aktivnim snovem iz iste skupine.
Za zmanjšanje tveganja za pojav odpornosti izberemo pri ponavljanju škropljenj pripravek, ki vsebuje aktivne snovi z drugačno kodo od prvič uporabljenega. To je še posebej pomembno, kadar uporabljamo pripravke, ki vsebujejo le eno aktivno snov ali dve snovi z isto kodo.

Razvrstitev aktivnih snovi po načinu delovanja in FRAC kodi

fungi_jagode1

Razvrstitev aktivnih snovi po načinu delovanja in FRAC kodi, nadaljevanje

fungi_jagode2