'Candidatus Liberibacter solanacearum'

Kratek opis in taksonomska uvrstitev: Bakterija ‘Ca. Liberibacter solanacearum’ je po Gramu negativna bakterija omejena na floem gostiteljskih rastlin in hemolimfo žuželčjih prenašalcev, različnih bolšic. Bakterije zaenkrat ni mogoče gojiti v aksenični kulturi. Uvrščena je v rod ‘Candidatus Liberibacter‘ iz družine Rhizobiaceae.

Status: Bakterija ‘Ca. Liberibacter solanacearum‘ je škodljivi organizem, ki je uvrščen v EPPO prilogo A1. Za sedaj bakterija ni uvrščena v priloge direktive 2000/29/ES. Zaradi tveganja, ki ga predstavlja za pridelavo rastlin v Evropi in v Sloveniji, njeno prisotnost od leta 2016 preverjamo v okviru programa preiskav. Na osnovi zdravstvenih pregledov in laboratorijskih analiz je status tega organizma na območju Slovenije ‚Odsoten: ni zapisov o škodljivem organizmu, potrjeno s preiskavo‘.

Geografska razširjenost: Bolezen je navzoča v ZDA in na Novi Zelandiji. V Evropi je bila večkrat ugotovljena, vendar je omejeno razširjena.

Gostiteljske rastline: Okužuje krompir, paradižnik, papriko, jajčevec in druge rastline iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Na okužbo so občutljive tudi rastline iz družine kobulnic (Apiaceae) med katerimi so najpomembnejše korenje, zelena in pastinak.

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika1

Slika 1: Znamenja okužbe s ‘Ca. L. solanacearum‘ na rezinah ocvrtega krompirja (foto: J.E. Munyaneza, USDA-ARS, US)

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika2

Slika 2 : Znamenja okužbe s ‘Ca. L. solanacearum‘ na prerezu gomolja krompirja(foto: J.E. Munyaneza, USDA-ARS, US)

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika3

Slika 3: Gomolji okuženega krompirja. Vidno je (a) blago in (b) zmerno razbarvanje žilnega tkiva pri svežih gomoljih ter (c) močno razbarvanje žil in žarkasto razbarvanje sredice pri ocvrtem gomolju, (d) rjavkasto do rožnato obarvano mesto propada stolona (foto: L. Liefting in J.E. Munyaneza, USDA-ARS, US)

Bolezenska znamenja: Na krompirju povzroča največjo škodo in značilno progavost notranjosti gomoljev (angl. »zebra chip«) zaradi katere so gomolji neuporabni za namene pri katerih je pomemben tudi njihov videz (npr. za čips, ocvrt krompirček).

Bolezenska znamenja na nadzemnih delih okuženih rastlin so zakrnela rast, rozetavost, rumenenje ali vijolična obarvanost listov in motena tvorba plodov. Za okužen krompir je značilna tudi povečana tvorba zračnih gomoljev. Koreni okuženih kobulnic tvorijo več stranskih korenin in so manjši. Kobulnice so lahko okužene tudi brez bolezenskih znamenj. Takšne rastline so vir okužbe za zdrave rastline.

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika4

Slika 4: Uvihavanje, rdečenje listov in majhni koreni (skrajno levo), uvihavanje listov brez rdečenja in majhni koreni (v sredini) pri okuženem korenju v primerjavi z zdravim (desno) (foto: J.E. Munyaneza, USDA-ARS, US)

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika5

Slika 5:  Tvorba zračnih gomoljev na krompirju okuženem s ‘Ca. L. solanacearum‘ (foto: L. Liefting, USDA-ARS, US)

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika6

Slika 6: Znamenja okužbe s  ‘Ca. L. solanacearum‘ na listih krompirja (foto: J.E. Munyaneza, USDA-ARS, US)

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika8

Slika 7: Znamenja okužbe s  ‘Ca. L. solanacearum‘ na stebelni zeleni (foto: M. M. López, IVIA, ES)

Gospodarska škoda: je največja pri krompirju, kjer lahko okužbe povzročijo do 60% izgube pridelka. Pri korenju pridelovalci v Evropi običajno ne opažajo velikega vpliva na količino pridelka ali njegov okus. Okužbe stebelne zelene in nekaterih drugih kobulnic prizadenejo videz pridelka, ki se mu zato zmanjša tržna vrednost.

Poti prenosa:

‘Ca. Liberibacter solanacearum’ se prenaša s semenom, raziskovalci pa poročajo o zelo različnih odstotkih prenosa s semenom. Bakterija se širi tudi z okuženim razmnoževalnim materialom gostiteljskih rastlin, okuženimi prenašalci in okuženimi gomolji krompirja.

Opisanih je bilo pet haplotipov bakterije: A-E. Haplotipa A in B sta povezana z boleznimi v krompirju in drugih razhudnikovkah. Oba prenaša krompirjeva bolšica (Bactericera cockerelli), ki je tudi sama po sebi invazivna žuželka in je lahko pomemben škodljivec krompirja, paradižnika in paprike. Izvira iz severne Amerike in v Sloveniji ni navzoča. Haplotip A je prisoten v srednji in severni Ameriki in na Novi Zelandiji, haplotip B pa v srednji Ameriki in v ZDA. O haplotipu C največ poročajo iz severne Evrope in Nemčije, medtem ko iz Mediteranskih držav poročajo o haplotipih D in E. Haplotip C prenaša predvsem korenjeva bolšica (Trioza apicalis). Korenjeva bolšica je prisotna v Sloveniji, primerki so bili nabrani predvsem na smrekah na katerih prezimijo odrasli osebki (info: mag. Gabrijel Seljak, KGZS Nova Gorica). Haplotip D prenaša Bactericera trigonica. O njej poročajo iz držav v katerih se pojavljata haplotipa D in E, torej iz Češke, Madžarske, Srbije in drugih (EPPO Global Database). Prisotna je tudi v Sloveniji (info: mag. Gabrijel Seljak, KGZS Nova Gorica).

Candidatus Liberibacter solanacearum_slika10
Candidatus Liberibacter solanacearum_slika12
Candidatus Liberibacter solanacearum_slika13
Candidatus Liberibacter solanacearum_slika14

Slika 8, 9: Ličinke (levo), jajčeca in odrasli osebki (desno) bolšice Bactericera cockerelli (foto: E. Munyaneza, USDA-ARS, US)

Slika 10,11: Samec (levo) in samica (desno) korenjeve bolšice (Trioza apicalis) (foto: J. Botting, GB)