Poblematika strun v pridelavi soje

Splošne informacije o strunah

Strune (Coleoptera, Elateridae) so ličinke hroščev pokalic. Ličinke so polifagne in sodijo med najpomembnejše talne škodljivce vrtnin in okopavin. V Evropi obstaja približno 180 vrst pokalic, v Sloveniji jih živi okoli 140 vrst. Z vidika kmetijstva je najbolj proučen in razširjen rod Agriotes, kamor uvrščamo tudi gospodarsko najpomembnejše vrste. Pri nas je bilo evidentiranih 10 vrst strun rodu Agriotes (Gomboc in Milevoj, 2001). Večina teh se pojavlja na okopavinah. Najpogostejše vrste v osrednji Sloveniji so po podatkih iz leta 2001 poljska pokalica A. lineatus (41.4%), žitna pokalica A. ustulatus (29.6%), solatna pokalica A. sputator (20.7%) in motna pokalica A. obscurus (11.2%) (Gomboc & Milevoj 2001). Po podatkih iz l. 2005 sta glavni vrsti pokalic A. lineatus in A. brevis (Milevoj in sod., 2005).

Pokalice niso dobri letalci. Aktivne so v jutranjih in večernih urah. Poljska pokalica je pogostejša na vlažnih njivah in travnikih, najdemo jih v tleh z več humusa in rastlinskih ostankov (kisla tla: pH 4,7 do 5,5). Motna pokalica prevladuje v hladnih delih Evrope in je najpogostejša na travnikih in njivah. Solatni pokalici ustrezajo suha območja (celinska), pogosta je v stepskih predelih in na suhih travnikih ter gojenih rastlinah.

Razvoj od jajčeca do hrošča traja od 3 do 6 let. Dolžina razvoja pokalic je odvisna od vlage, temperature in prehrane (optimalna temperatura za aktivnost ličink je 20 °C). V tleh prezimijo ličinke v različnih razvojnih stadijih ali hrošči. Samica odloži od 150 do 200 jajčec v vlažna tla z veliko organske snovi, npr.: travniki, pašniki, deteljišča, žitna polja in druga poraščena tla. V začetku julija, se izležejo brezbarvne, 2 mm dolge ličinke – strune. Skupno se skozi več let levijo do 15 krat.

Strune so podolgovate, z bleščečim, slamnato rumenim oziroma rdečkastim hitinskim oklepom (žičniki). Imajo majhno sploščeno glavo z močnimi zgornjimi čeljustmi, tri pare oprsnih nog in zadek, ki je zgrajen iz 10 obročkov.
Strune so podolgovate, z bleščečim, slamnato rumenim oziroma rdečkastim hitinskim oklepom (žičniki). Imajo majhno sploščeno glavo z močnimi zgornjimi čeljustmi, tri pare oprsnih nog in zadek, ki je zgrajen iz 10 obročkov.
Talna vaba za ulov strun
Talna vaba za ulov strun

Škodo povzročajo predvsem tiste strune, ki živijo v tleh in se prehranjujejo s humusom in koreninicami. Ob prerazmnožitvi in pomanjkanju vlage v tleh vrtajo v gomolje in korene, obžirajo korenine in se zavrtavajo skozi stebelne baze rastlin. Zajedajo tudi kaleča semena. Največje škode povzročajo strune rodu Agriotes, ki se v tleh prehranjujejo s podzemnimi deli (koreninami, gomolji) različnih rastlin: krompirja, žit, koruze, trav, detelj, vrtnin itn. Napad strun pogosto opazimo prvo in drugo leto na preoranih ledinah, še posebej v redkih in nezapleveljenih posevkih. Ob padcu temperatur oziroma ob začetku zmrzali se strune, ki se nahajajo v njivskih tleh, pomaknejo v globino od 25 do 30 cm. Tiste, ki se nahajajo v traviščih pa ostanejo bližje površini, v pletežu korenin. Po obdobju intenzivnejšega žretja, navadno poleti od julija do septembra se razvita struna zabubi, po navadi v globini od 15 do 25 cm. Stadij bube traja 2 do 4 tedne.

Stanje na območju osrednje Slovenije na območju osrednje Slovenije in Gorenjske ne opažamo težav v soji zaradi strun. Tudi svetovalci ne poročajo o težavah. Opravili smo tudi razgovore s sodelavci z drugih oddelkov KIS, ki imajo poskuse v soji ali so v stiku s pridelovalci soje, vendar nihče ni poročal o tovrstnih težavah. Tudi v preteklih letih po izjavah preglednika semenskih posevkov soje, ni zasledil težav zaradi strun.

Verjetno gre pri pridelovalcu iz okolice Brežic, o katerem poroča Karmen Rodič, za naključen primer, ki ne odraža splošnega stanja. Na tej njivi je imel pridelovalec težave s strunami že prejšnje leto, zato ni tako presenetljivo, da je prišlo do njih tudi letos. K temu so prispevale tudi pridelovalne razmere letos spomladi:

  • Prva polovica aprila je bila topla in je omogočila zgodnjo setev okopavin, tudi soje,
  • Ohladitev v drugi polovici meseca in še posebej ob koncu aprila (zmrzal, sneg) je upočasnila vznik soje. V razmerah počasnega vznika imajo strune, če so v tleh, več časa za delovanje in lahko povzročijo več škode in prizadenejo sklop,
  • V hladnem in vlažnem vremenu se tudi strune dalj časa zadržujejo v vrhnjih slojih tal, kjer se v začetku rastne dobe intenzivneje hranijo. Pozneje se umaknejo v globlje plasti.

Tudi v literaturi lahko zasledimo, da strune običajno niso pomembni gospodarski škodljivci pri pridelavi soje. Do večjih škod na posevkih lahko pride le v zgodnjih fazah razvoja, predvsem ob pojavu hladnejših obdobji, ko rastline počasneje vznikajo. Do večjih populacij škodljivca pride običajno na mokrih zemljiščih in/ali ob večji prisotnosti travnih plevelov. Škodo povzročajo s hranjenjem na semenih, ki jih lahko v notranjosti požrejo in izdolbejo v celoti. V tem primeru nepoškodovana ostane zgolj semenska ovojnica. Hranijo se lahko tudi z manjšimi koreninami in drugimi podzemni deli mladih rastlin, v katere delajo izvrtine. Poškodovane rastline zastanejo v rasti ali pa v celoti propadejo, škoda pa se odraža v nepopolnem sklopu in neizenačenosti posevka.

V splošnem se v zadnjih letih pri nas kot tudi drugod po Evropi opaža naraščajoč pomen strun v pridelavi poljščin in vrtnin. Razlogov za to je več. Največkrat navajajo sledeče:

  • minimalna obdelava tal – jajčeca in ličinke ostanejo v tleh nedotaknjeni,
  • podoben učinek imajo zimske ozelenitve in praha,
  • ozek kolobar,
  • ni učinkovitih FFS.

Možnosti zatiranja z insekticidi so vedno bolj omejene, zato se iščejo drugi načini.

Možnosti zatiranja

Posredni/preventivni ukrepi

  • Izbira njive: Na zemljišča, kjer se strune običajno bolj množično pojavljajo, občutljivih rastlin za poškodbe, tudi soje, ne sejemo.
  • Kolobar: Ajda, lan, konoplja in proso vplivajo na zmanjšanje števila strun v tleh, prepogosta setev žit, lucerne in detelje pa njihovo številčnost povečuje. Dober predposevek za zmanjšanje populacije strun v tleh so tudi križnice. Za travno deteljnimi mešanicami ne sejemo soje. Po preoravanju zatravljenih površin praviloma občutljivejše poljščine sejemo šele po 2 do 3 letih.
  • Vsi ukrepi, ki v sušnih razmerah povečujejo vlažnost tal, privabljajo strune iz okolice (zapleveljenost, namakanje, gnojenje).
  • Prilagajanje časa setve: setev v optimalnem času in razmerah omogoča hitro kalitev in razvoj mladih rastlinic ter vzpostavitev ustreznega rastlinskega sklopa. Z zakasnjeno setvijo v spomladanskem času, ko se aktivnost strun v tleh zmanjša, se lahko izognemo pojavu večjih škod zaradi njihovega napada.
  • V poraščenih tleh (travišča, deteljišča, monokultura žit) se povečuje število strun v tleh.
  • Če posevkov ne zavarujemo proti strunam, je treba povečati količino semena na hektar.
  • Zatiranje plevelov.

Mehansko zatiranje

Z intenzivno mehansko obdelavo tal v spomladanskem času zatiramo vse oblike strun v tleh (jajčeca, ličinke, bube). Vendar zaradi drugih negativnih vplivov intenzivne mehanske obdelave na strukturo in druge lastnosti tal se teh ukrepov poslužujemo le v skrajnih primerih. Uspešno lahko zatiramo strune že s plitvo, površinsko obdelavo tal, kot je to npr. uporaba česal. Najboljše rezultate dosežemo, ko je temperatura tal >10 ⁰C in se strune nahajajo v zgornjih 10 cm tal.

Biotično zatiranje

Številne raziskave in poskusi so danes usmerjeni v preučevanje učinkovitosti različnih vrst entomopatogenih organizmov, predvsem gliv (EPF) in nematod na zmanjšanje populacije strun v tleh. Rezultati do sedaj opravljenih poskusov kažejo predvsem na velik potencial EPF rodu Metharizium. Pri nas je za biotično zatiranje strun registrirano sredstvo na osnovi EPF Beuaveria bassiana, ki pa v rezultatuih nekaterih preizkušanj v tujini ne dosega zadovoljive učinkovitosti (Trdan in Bohinc, 2013).

Kemično zatiranje

Glede na slovensko zakonodajo, trenutno za zatiranje strun v soji ni registriranih insekticidov. Za zatiranje talnih škodljivcev v krompirju in koruzi je registriran talni insekticid na osnovi aktivne snovi teflutrin.

Uporaba apnenega dušika

Določeno učinkovitost na delovanje proti strunam je moč doseči tudi z uporabo apnenega dušika. Gre za dušično gnojilo z veliko vsebnostjo kalcijevega oksida (19 % N, 50 % CaO). Pri njegovi uporabi se v tleh tvori plin (kalcijev cianamid-CaCN2), ki insekticidno deluje na strune. Okvirni odmerki znašajo do 400 kg/ha, pri čemer je potrebno aplikacijo gnojila opraviti vsaj 1 teden pred setvijo, sicer lahko deluje fitotoksično. Gnojilo je na voljo v granulirani obliki zato ga v manjših količinah lahko dodajamo tudi neposredno ob setvi, pri čemer pa je potrebno paziti, da gnojilo vnašamo vsaj 5 cm stran od odloženega semena. Pri uporabi 100 kg/ha apnenega dušika neposredno ob setvi, z dozatorji, so dosegli tudi do 60 % zmanjšanje prisotnosti populacije strun in manjši delež poškodb zaradi napada strun na rastlinah koruze (Ruprecht, 1998). V največji meri CaCN2 deluje odvračalno na same ličinke, sproščanje CaCN2 iz dodanega gnojila pa traja 1-2 tedna po aplikaciji, odvisno od okoljskih razmer (temperatura, vlaga). Večja učinkovitost je dosežena če se aplicira v topla in vlažna tla.

Ocena tveganja za pridelovalne površine

Ocena tveganja na potencialnih pridelovalnih površinah pomaga pri odločitvah glede izbire površin za občutljive kulture oz. pri načrtovanju kolobarja in ukrepih zatiranja.

  • V času odlaganja jajčec, od maja do avgusta, so ugodne površine za pokalice tiste z gosto, vlažno vegetacijo: travniki, detelno travne mešanice, lucerna, površine z gosto zapleveljenostjo, gosti posevki ozimnih žit. Suha, pogosto obdelana zemljišča z majhnim sklopom rastlin niso atraktivna za pokalice. Preventivni ukrep je torej izogibanje gojenju občutljivih kultur na zemljiščih, kjer je bilo prej travinje in podobne kulture. Ozelenitvene površine ali prahe v neposredni okolici pridelovalnih površin lahko pomenijo izhodišče za naselitev strun.
  • Nastavljanje feromonskih vab za lovljenje samčkov pokalic ni uporabno za ocenjevanje tveganja na polju, saj ni korelacije med ulovi in številčnostjo strun v tleh.
  • Primerna metoda za oceno naseljenosti tal s strunami zaradi ocene tveganja za gojenje rastlin na tej površini je uporaba pasti. Z njihovo pomočjo se oceni tako številčnost kot tudi prevladujoče vrste. Pasti se zakoplje na globino 15 cm, po možnosti v času, ko ni vegetacije. Sproščanje CO2 pri kalitvi pšenice in koruze privablja strune, ki se zadržujejo v pasti. Izdelava pasti je enostavna, možno je tudi kupiti že pripravljene in normirane pasti. Za oceno tveganja mora biti postavljenih najmanj 10-15 vab/ha, postavljene morajo biti enakomerno po celi površini. Velja: več kot je vab, bolj zanesljivi so izsledki. Po 10 do 14 dneh se pasti izkoplje in določi se število, vrste in velikost ličink. Na podlagi velikosti se sklepa o številu generacij, ki so istočasno navzoče in o tem, kako dolgo še lahko računamo na škode. Vrste se med seboj razlikujejo tudi po tem, kako škodljive so za posamezne kulture. Prag škodljivosti za koruzo (Furlan):
    • A. brevis: 1 ličinka/vabo
    • A ustulatus: 5 ličink/vabo

Kakšni so pragovi za sojo ni podatkov.

Uporaba razkuženega semena soje v Kanadi

V Kanadi imajo možnost uporabiti seme, razkuženo z insekticidom če ocenijo, da je to potrebno. Pripravljeno imajo shemo, po kateri pridelovalci ocenijo tveganje in potrebo po uporabi takega semena. Pri tem je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na populacijo talnih škodljivcev zelo pomembno in pomaga pri odločitvi. Ciljna uporaba razkuženega semena je v skladu z integriranim pristopom in upošteva ekonomske in okoljske vidike. Za vsako polje posebej pretehtajo razmere in dejavnike, ki bi lahko pomenili večje tveganje za škodo zaradi t.i. »early-season insect pests«, kamor spadajo strune in fižolova muha (Delia platura). Če ocenijo, da takih dejavnikov tveganja ni, naročijo seme, ki bodisi ni razkuženo ali pa je razkuženo samo s fungicidom. Če pa ocenijo, da je tveganje preveliko, uporabijo seme, ki je tretirano tudi z insekticidom. Dovoljenje imata dva neonikotinska insekticida – tiametoksam in imidakloprid.

Odločitev o tem, ali bodo uporabili insekticid ali ne, sprejmejo na osnovi analize dejavnikov tveganja:

Dejavniki tveganja za strune Potrebno vzeti v obzir
  • pojavljanje strun v preteklosti
  • setev v hladna tla
  • nekatere vrste strun so potencialno bolj nevarne na njivah, kjer je bilo prej travinje
  • lahko so v tleh še od preteklega leta
  • zaradi razkuževanje semena bo stopnja smrtnosti strun nizka, vendar pa bo njihovo hranjenje v zgodnjem obdobju rasti soje manjše
  • ekonomsko pomembne škode so sporadične; običajno le na majhnem deležu njiv
Dejavniki tveganja za fižolovo muho Potrebno vzeti v obzir
zadelava rastlinske mase v tla pred setvijo (cover crops, močna zapleveljenost)

gnojenje s hlevskim gnojem spomladi

setev v hladna, vlažna tla

je le občasni škodljivec soje. Na stopnji, ko povzroča škodo je navadno le takrat, ko so razmere na polju ugodne za odlaganje jajčec.

Italija

V Italiji trenutno izvajajo poskuse v katerih ugotavljajo dovzetnost različnih kmetijskih rastlin (vključno s sojo) na napad strun. Posevek soje lažje kompenzira tudi močan napad strun, ker se nadzemni del rastline hitreje razrašča, v primerjavi z drugimi kmetijskimi rastlinami. Škodo so zaznali zgolj v primerih setve slabo kalivih semen ali setve v težkih razmerah (npr.: zastajanje vode). Prav tako poudarjajo pomen posrednih ukrepov pred setvijo (delež organske snovi v tleh, predposevek, preprečitev zastajanja vode).

Avstrija

Talni insekticidi za zatiranje strun so registrirani za uporabo v koruzi, sončnicah, sirku in sladkorni pesi (AGES, 2016). Leta 2013 so Staudacher in sod. izvedli obsežen popis zastopanosti vrst rodu Agriotes na celotnem območju države, ki bo služil nadaljnjim raziskavam na področju zatiranja strun.

Poročilo pripravili: M. Zemljič, P. Žigon, Š. Modic, J. Razinger

Ljubljana, 6. julij 2016