Aphidius colemani – parazitoid listnih uši

Aphidius colemani Viereck, 1912

Špela Modic, junij 2024

Sistematika

Razred: Insecta (žuželke); Red: Hymenoptera (kožekrilci); Podred: Apocrita (ozkopase ose); Družina: Braconidae (goseničarji) ; Poddružina: Aphidiinae*

*Aphidiinae: Po sodobni taksonomiji se poddružina Aphidiinae uvršča v družino Braconidae, nekateri avtorji pa jo uvrščajo v samostojno družino Aphidiidae.

Izvor in razširjenost organizma

Parazitoid Aphidius colemani izvira iz pantropskega in subtropskega pasa (Takada, 1998) oziroma se domneva, da izvira iz območja Sredozemlja.

Opis in bionomija

Odrasli osebki A. colemani so vitke, približno od 2 do 4 mm velike osice. Telo je črne, rjave in rumenkaste barve z rjavimi nogami. Tipalke so sestavljene iz 15 členov. Zadek je značilno podolgovat in se na zadnjem delu zoži. Natančen opis morfoloških značilnosti in razvojnega kroga te vrste je mogoče najti v Benelli in sod. (2014).

Razvoj vrst iz rodu Aphidius poteka preko štirih razvojnih stadijev: jajčece, ličinka, buba ter odrasel osebek. V poletnem času poteka razvoj približno dva tedna. Osica v življenju posamično izleže približno 100 jajčec v nimfe listnih uši. Razmnoževalna sposobnost samice je zelo spremenljiva, saj lahko napade do 300 listnih uši, vendar izleže le 100 jajčec, največ v prvih treh dneh po njenem izleganju. Izlegla ličinka parazitoidne osice se razvija prek 3 larvalnih stopenj. Približno 7 do 10 dni po tem, ko je bilo jajčece odloženo v gostitelja, dozorela ličinka parazitoida ubije listno uš ter se zabubi in pri tem povzroči, da njena povrhnjica postane mumificirana (skorjasta in zabuhla – Slika 2). Odrasla osica izje izhodno odprtino in zapusti mumijo listne uši.

Slika 1: Parazitoidna osica A. colemani parazitira listno uš (foto: Denis Crawford/Graphic Science).

Slika 2: Mumija parazitirane listne uši (foto: Š. Modic).

Izlegli parazitoidi A. colemani potrebujejo le kratek čas, da spolno dozorijo in se parijo že dan po izleganju. Samice se parijo le enkrat, medtem ko so se samci sposobni večkrat pariti. Oplojene samice odlagajo oplojena in neoplojena jajčeca, iz slednjih se razvijejo moški potomci. Razmerje med samicami in samci je približno 2:1.

Je toploljubna vrsta. Njen razvoj je lahko zelo hiter in odvisen predvsem od temperature. Celoten razvoj poteka 10 dni pri 25 °C in 14 dni pri 21 °C. Odrasli so aktivni večinoma v toplih, sončnih dneh; pri temperaturah pod 15 °C pa so neaktivni. Kot optimalne temperature vrste A. colemani za parazitiranje listnih uši navajajo temperature v razponu od 18 do 25 °C (najustreznejša je 22° C) in relativni zračni vlagi 70 ± 10 %. Življenjska doba osice A. colemani je približno 10 dni pri temperaturi zraka 18 – 22 °C.

Značilen za poddružino Aphidiinae je vzorec obnašanja samic med odlaganjem jajčec. Ko vzpostavijo stik z bodočim gostiteljem, samica stoji na iztegnjenih nogah in upogne zadek naprej pod oprsje in med noge. S pomikom zadka naprej z leglico prebode listno uš in vanjo odloži jajčece. Listna uš ne umre takoj in se še nekaj časa naprej hrani. Vrsta A. colemani ima tudi zelo učinkovito iskalno vedenje, kar ji omogoča izslediti in parazitirati listne uši tudi pri zelo nizki populaciji slednjih.

Slika 3: Razvojni krog vrste A. colemani (prirejeno po https://www.plantsmangroup.com/product/aphidius-colemani/).

Uporaba v biotičnem varstvu

Parazitoidne osice se uporablja kot biotični agens v zavarovanih prostorih za zatiranje različnih gospodarsko pomembnih vrst listnih uši kot so bombaževčeva uš (Aphis gossypii), siva breskova uš (Myzus persicae), Myzus persicae subsp. nicotianae, idr. Osica A. colemani je bila prvič uporabljena v programih biotičnega zatiranja v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od leta 1991 se komercialno trži v več evropskih in severnoameriških državah. Vrsta učinkovito zatira listne uši, še posebej, če jo vnesemo v obdobju, ko populacija listnih uši še ni velika oz. ko kolonije uši šele naselijo rastline. V nasprotnem primeru bo vrsta potrebovala dalj časa, da bo zmanjšala populacijo škodljivca. Do takrat so učinkovitejši plenilci listnih uši ali pa se uporabi selektivni insekticidni pripravek.

Kadar uporabnik ne ve, za katero vrsto listne uši gre oziroma so na rastlinah lahko navzoče različne vrste, nekateri proizvajalci vrsti Aphidius ervi in Aphidius colemani ponujajo kot kombiniran pripravek. Če je potrebno daljše obdobje delovanja parazitoidov, je priporočljiva uporaba t.i. »banker plant«, ki je rastlina ali skupina rastlin, ki jih naseljuje ciljni škodljivec in njegov naravni plenilec. Komercialno se pripravki za zatiranje listnih uši dobavljajo kot mešanica mumificiranih nimf listnih uši oz. parazitoidov v stadiju ličinke in odraslih osic. Druga različica je dobava mumificiranih listnih uši v sipkem substratu. Vrsta A. ervi se dobavlja tudi v substratu z ajdovimi luščinami.

Vnos izvedemo ob prvem pojavu listnih uši na rumenih lepljivih ploščah ali rastlinah. Pri tem moramo skrbeti, da so parazitoidne osice med vnosom in delovanjem na tarčne škodljivce v zanje optimalnih razmerah. Pripravek z mumificiranimi listnimi ušmi je priporočljivo postaviti v senco, blizu mesta pojavljanja kolonij listnih uši. Doziranje je 1-5 mumificiranih listnih uši ali nimf na m2. Proizvajalec priporoča shranjevanje bioagensa v temnem prostoru, pri temperaturi približno od 8 do 10 °C in ne dlje kot 1-2 dni po prejemu pošiljke.

Uporabljeni viri

Benelli G., Messing R. H., Wright M. G., Giunti G., Kavallieratos N. G., Canale A. 2014. Cues triggering mating and host-seeking behavior in the aphid parasitoid Aphidius colemani (Hymenoptera: Braconidae: Aphidiinae): implications for biological control. J. Econ. Entomol., 107(6): 2005-2022.

GBIF (the Global Biodiversity Information Facility): Aphidius colemani Viereck, 1912

      https://www.gbif.org/species/1269247 (junij, 2024)

Helyer N., Brown K, Cattlin N. D. 2003. Biological control in plant protection. Manson publishing, London. 126 str.

Kos K. 2007. Prave listne uši (Aphididae) in njihovi parazitoidi v vrtnarskem ekosistemu: diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_kos_katarina.pdf (7.11. 2023)

Malais M. H., Ravensberg W. J. 2003. Knowing and recognizing. The biology of glasshouse pests and their natural enemies. Koppert B. V., 288 str.

Rod J., Hluchý M., Zavadil K., Prášil J., Somssich I., Zacharda M. 2005. Obrazový atlas chorob a škůdců zeleniny střední Evropy: Ochrana zeleniny v integrované produkci včetně prostředků biologické ochrany rostlin. Brno, Biocont Laboratory, 392 str.

Sampaio M. V., Bueno V. H. P., Rodrigues S. M. M., Soglia M. C. M., De Conti B. F. 2007. [Development of Aphidius colemani Viereck (Hym.: Braconidae, Aphidiinae) and alterations caused by the parasitism in the host Aphis gossypii Glover (Hem.: Aphididae) in different temperatures]. Neotrop. Entomol. 36(3): 436-44.

Starý P. 1970. Biology of Aphid Parasites with Respect to Integrated Control. Dr. W. Junk, The Hague, 656 str.

Takada H. 1998. A review of Aphidius colemani (Hymenoptera: Braconidae; Aphidiinae) and closely related species indigenous to Japan. Applied Entomology and Zoology 33: 59–66 https://doi.org/10.1303/aez.33.59