Preverjanje in upravljanje odpornosti škodljivih organizmov proti FFS

Naraščanje odpornosti v populaciji ŠO proti določenim aktivnim snovem je posledica dolgotrajne rabe ene snovi ali več snovi z enakim načinom delovanja.  Več o vzrokih in posledicah za razvoj odpornosti ŠO proti FFS lahko preberete v priročniku Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe FFS.

Z načrtovanim pristopom k rabi FFS se zmanjša tveganje za pojav odpornosti in se podaljša doba uporabnosti posameznih aktivnih snovi. Ključno pri upravljanju z odpornostjo FFS je poznavanje tveganj za razvoj odpornosti zatiranega škodljivega organizma za določeno aktivno snov. Gre za teoretičen pristop, kjer na osnovi podatkov o načinu delovanja FFS in že dokumentiranih pojavov odpornosti, preventivno svetujemo smernice uporabe FFS. Hkrati je potrebno tudi spremljanje dejanskih pojavov odpornosti v pridelavi, če želimo preprečiti gospodarsko škodo, ki nastane zaradi rabe FFS, ki so postala neučinkovita.

Podatke o pojavih odpornosti ŠO proti FFS zbirajo in obdelujejo mednarodni odbori FRAC (Fungicide Resistance Action Committee), IRAC (Insecticide Resistance Action Committee) in HRAC (Herbicide Resistance Action Committee). Ocenjujejo tveganje za pojave odpornosti pri posameznih skupinah FFS, oblikujejo sezname organizmov, ki so razvili odpornost, in sezname FFS z opisom načina delovanja na ŠO, s stopnjami tveganja za odpornost in kodami, ki pomagajo, da FFS uporabljamo manj tvegano. Aktivne snovi z enako kodo imajo enak ali zelo podoben način delovanja in med njimi lahko prihaja tudi do navzkrižne odpornosti. To pomeni, da ko se razvije odpornost proti eni od teh snovi, je organizem hkrati odporen tudi proti drugim snovem iz skupine z isto oznako, tudi če prej nikoli ni bil v stiku s to snovjo.

Odpornost proti fungicidom

Navadno se odpornost proti fungicidom razvije postopoma, tako da učinkovitost fungicida upada postopoma skozi več let. Zgodi pa se tudi, da do tega pojava pride nenadoma in fungicid popolnoma izgubi učinkovitost. Na pojav odpornosti, poleg načina delovanja fungicida in bioloških značilnosti škodljivega organizma, vpliva tudi stopnja izpostavljenosti organizma delovanju fungicida.

Najbolj pogost mehanizem odpornosti je sprememba na tarčnem mestu fungicida v celici škodljivega organizma. Za fungicide, katerih učinkovitost temelji na njihovem delovanju na samo enem tarčnem mestu, je verjetnost razvoja odpornosti večja. Že mutacija enega samega gena lahko povzroči, da fungicid ne vpliva več na določen biokemijski proces. Pri zatiranju glivičnih bolezni v Sloveniji doslej ni dokumentiranih primerov, ko bi opazili nenadno nedelovanje registriranih pripravkov, postopen upad učinkovitosti pa je težje odkriti. Slabšo učinkovitost pogosto pripišemo prepoznemu tretiranju posevka ali slabi kakovosti aplikacije, dogaja pa se tudi obratno, da slabe rezultate, do katerih pride zaradi nepravilne rabe fungicida, razlagamo s pojavom odpornosti.

Ukrepi integriranega varstva, ki zmanjšujejo tveganje za pojav odpornosti proti fungicidom so:

  • Pridelovanje sort z dobro odpornostjo proti boleznim, ki so razširjene v območju pridelovanja.
  • Gojenje le ene občutljive sorte na velikih površinah povečuje tveganje za pojav odpornosti, zato se priporoča sortna pestrost.
  • Uporaba fungicidov je le en vidik varstva: zdravo seme in rastlinska higiena (ravnanje z rastlinskimi ostanki in gostiteljskimi rastlinami) naj bosta vedno prva skrb.

Kaj moramo upoštevati pri rabi fungicidov?

  • Izpostavljenost patogena fungicidu naj bo čim manjša. Posevkov ne tretiramo, če za to ni tehtnega razloga. Redno opazujemo posevke, spremljamo priporočila Opazovalno napovedovalne službe in škropimo v začetnih fazah okužbe in ne, ko je bolezen že razširjena.
  • Izogibamo se ponavljanju škropljenj z aktivnimi snovmi iz iste skupine (oznaka skupin s kodami FRAC).
  • Z določenim pripravkom ne smemo opraviti več tretiranj, kakor je priporočeno v navodilih za uporabo.
  • Uporabljamo tudi fungicide z večtarčnim delovanjem, ki delujejo na več mestih v celici patogena in je zato možnost pojava odpornosti majhna.
  • Uporabljamo že formulirane mešanice aktivnih snovi in upoštevamo priporočila glede odpornosti, če sami mešamo različne pripravke.

Razvrstitev fungicidov glede na tveganje za pojav odpornosti

V spodnji preglednici so za primer izbrani nekateri fungicidi, ki jih pogosto uporabljamo, in njihove FRAC kode. Če snovi z enakim načinom delovanja uporabimo zaporedno in večkrat, se tveganje za odpornost zelo poveča. Zato pri skupinah FFS, kjer obstaja tveganje, izbiramo snovi iz različnih skupin (z različnimi kodami) ali uporabljamo kombinacije aktivnih snovi, kar oteži proces selekcije za odpornost.

Številke in črke FRAC kode se uporabljajo za lažje razlikovanje skupin fungicidov glede na njihovo navzkrižno odpornost. Pri škodljivem organizmu, ki je razvil odpornost proti eni aktivni snovi z določeno kodo (oznako skupine), obstaja velika verjetnost, da bo odporen tudi proti drugim aktivnim snovem iz iste skupine. Za zmanjšanje tveganja za pojav odpornosti izberemo pri ponavljanju škropljenj pripravek, ki vsebuje aktivne snovi z drugačno kodo od prvič uporabljenega. To je še posebej pomembno, kadar uporabljamo pripravke, ki vsebujejo le eno aktivno snov ali dve snovi z isto kodo.

Dodatne povezave:

Tematski seznam fungicidov registriranih v Sloveniji z načinom delovanja po FRAC in njihova uporaba

Shematski pregled razvrstitve fungicidov glede na način delovanja in skupine FRAC

Slika: Skupine fungicidov in tveganje za razvoj rezistence pri glivah (povzeto iz FRAC).

Priporočila za uporabo fungicidov za varstvo posameznih vrst gojenih rastlin za preprečevanje odpornosti proti fungicidom

Odpornost žuželk in pršic proti insekticidom/akaricidom

Mnogo splošnih ukrepov integriranega varstva, s katerimi zmanjšujemo odpornost gliv proti fungicidom velja tudi za insekticide, predvsem glede kolobarja, higiene in zagotavljanja dobrih rastnih razmer. Tudi pravila izmenjave aktivnih snovi glede na način delovanja so pri zatiranju žuželk precej podobna.

Ukrepi integriranega varstva, ki zmanjšujejo tveganje za pojav odpornosti proti insekticidom in akaricidom so:

  • V zatiranje vključujemo biotične pripravke, naravne sovražnike, fizikalne in biotehniške načine obvladovanja škodljivcev (pasti, feromoni, prehranske vabe…). Skrbimo za razmere, ki bodo ugodne za naravne sovražnike.
  • Skrbno opazujemo rastline, identificiramo škodljivce in naravne sovražnike, ocenimo njihovo populacijo in v kakšnem razvojnem stadiju je škodljivec. Pri vrstah rastlin in škodljivcev, kjer je prag zatiranja znan, ugotovimo ali je že dosežen.
  • Ko je populacija v razvojnem stadiju, ki je za delovanje insekticida najbolj občutljiva, ob doseženem pragu zatiranja izberemo insekticid, ki je čim bolj specifičen za škodljivca. Izogibamo se uporabi insekticidov s širokim spektrom delovanja, da ohranjamo naravne sovražnike.
  • Če ima škodljivec v rastni dobi več generacij, menjamo insekticide iz različnih skupin delovanja pri vsakem škropljenju. Priporočljivo je, da je vsaka generacija v istem letu le enkrat izpostavljena vsaki skupini insekticidov. Pri škodljivcih z eno generacijo menjamo skupino insekticida med leti.
  • V primeru slabe učinkovitosti insekticida in ko smo z analizo vzrokov ugotovili, da gre za odpornost, tega ne smemo uporabiti ponovno ali celo v večjem odmerku. Posežemo po insekticidu iz druge skupine.

Razvrstitev insekticidov in akaricidov glede na tveganje za pojav odpornosti

Številke in črke IRAC kode se uporabljajo za lažje razlikovanje skupin insekticidov glede na njihovo navzkrižno odpornost. Pri škodljivem organizmu, ki je razvil odpornost proti eni aktivni snovi z določeno kodo (oznako skupine), obstaja velika verjetnost, da bo odporen tudi proti drugim aktivnim snovem iz iste skupine. Za zmanjšanje tveganja za pojav odpornosti izberemo pri ponavljanju škropljenj pripravek, ki vsebuje aktivne snovi z drugačno kodo od prvič uporabljenega. To je še posebej pomembno, kadar uporabljamo pripravke, ki vsebujejo le eno aktivno snov ali dve snovi z isto kodo.

Dodatne povezave:

Tematski seznam insekticidov registriranih v Sloveniji z načinom delovanja po IRAC in njihova uporaba

Shematski pregled razvrstitve insekticidov glede na način delovanja in skupine IRAC

Odpornost plevelov proti herbicidom

Vegetacijska doba, tehnologija pridelave in načini obvladovanja plevelov se med gojenimi rastlinami razlikujejo, podobno je tudi s pojavnostjo značilnih plevelnih vrst, zato se za njihovo uravnavanje lahko uporabljajo herbicidi z različnim načinom delovanja. Ob ozkem kolobarju je večja možnost za pojav odpornosti plevelov proti herbicidom. Če v kolobarju v večini pridelujemo poljščine, pri katerih plevele zatiramo s herbicidi z istim ali podobnim načinom delovanja, povečamo tveganje za pojav odpornih populacij plevelov.  Več o vzrokih in posledicah ter ukrepih za preprečevanje odpornosti plevelov proti herbicidom najdete v Smernicah za preprečevanje odpornosti proti herbicidom.

Razvrstitev herbicidov glede na tveganje za pojav odpornosti

Številke in črke HRAC kode se uporabljajo za lažje razlikovanje skupin herbicidov glede na njihovo navzkrižno odpornost. Pri škodljivem organizmu, ki je razvil odpornost proti eni aktivni snovi z določeno kodo (oznako skupine), obstaja velika verjetnost, da bo odporen tudi proti drugim aktivnim snovem iz iste skupine. Za zmanjšanje tveganja za pojav odpornosti izberemo pri ponavljanju škropljenj pripravek, ki vsebuje aktivne snovi z drugačno kodo od prvič uporabljenega. To je še posebej pomembno, kadar uporabljamo pripravke, ki vsebujejo le eno aktivno snov ali dve snovi z isto kodo.

Dodatne povezave:

Tematski seznam herbicidov registriranih v Sloveniji z načinom delovanja po HRAC in njihova uporaba

Shematski pregled razvrstitve herbicidov glede na način delovanja in skupine HRAC