Varna uporaba FFS

Uporabnik FFS se mora ob nanašanju škropiva ustrezno zavarovati. Kakšno osebno varovalno opremo mora uporabiti piše na embalaži FFS, v navodilih za uporabo in v varnostnem listu. Med osebno varovalno opremo spadajo: varovalna obleka, rokavice, gumijasti škornji, predpasnik, ščitnik za obraz, zaščitna očala, pokrivalo, maska (respirator) itd. Pri rabi FFS je potrebno uporabljati osebno varovalno opremo kategorije III. Osebna varovalna oprema mora ustrezati standardom EN ali ISO. Uporabljeni standardi  morajo biti na opremi navedeni.

Nekateri namesto osebne varovalne opreme uporabljajo izraz osebna zaščitna oprema. Če navodilo za uporabo FFS zahteva rabo zaščitne opreme, potem je prav, da jo uporabljamo.

Zaščitna (varovalna) oblačila za enkratno uporabo

Beli kombinezoni so lahka oblačila, zasnovana v skladu z zahtevo direktive o osebni zaščitni (varovalni) opremi 89/686 EGS in splošnih zahtev za zaščitna oblačila standarda EN 340 za osebno zaščitno opremo. Tip oblačila je označen na oblačilu in na embalaži. Priporočena je samo enkratna uporaba.

Tkanina oblačil mora biti za oceno odpornosti proti kemikalijam preizkušena v skladu s standardom EN 369 ali EN 374.-3. Pri izboru obleke je potrebno paziti tudi na šive, ki morajo biti zatesnjeni. Kemikalije namreč lahko hitreje prodrejo skozi šive kot skozi samo blago.

Slika 1: Pri nanosu FFS moramo uporabljati osebno zaščitno (varovalno) opremo, če uporabljeni FFS to zahteva. Idealno zaščitenega uporabnika FFS je težko slikati, saj pogosto nimajo popolne zaščitne opreme ali pa ta ni najbolj prav uporabljena.

Slika 2: Na beli zaščitni (varovalni) obleki za enkratno uporabo je obvezna nalepka, na kateri so oznake glede stopnje zaščite, ki jo taka obleka zagotavlja. Piktogrami v obliki ščita označujejo, da je obleka predvidena za varovanje pred nevarnostmi. Vrsto nevarnosti simbolizira lik znotraj ščita.

Rokavice

Najbolj uporabljena osebna varovalna oprema pri škropljenju so rokavice. Roke so namreč najbolj izpostavljene, saj smo z rokami v neposrednem stiku s FFS in s škropilnico, ves čas od priprave škropiva pa do čiščenja po končanem nanosu. Vendar niso primerne vsake rokavice, ampak morajo zadoščati nekaterim zahtevam: biti morajo primerne za delo s kemikalijami, izdelane iz nitrila in dovolj dolge. Odporne morajo biti na drgnjenje, rezanje, trganje in prebadanje (standard EN 388) in biti popolnoma nepremočljive, v skladu z zahtevami standarda EN 374. Pri delu ne smemo uporabljati poškodovanih rokavic.

Slika 3: Rokavice na sliki niso primerne za delo s škropivi

Slika 4: Ni pomembno ali so rdeče ali so zelene, važno je da ustrezajo zahtevam za delo s kemikalijami (škropivom – FFS). Te nitrilne rokavice imajo natisnjene oznake, ki zagotavljajo, da je ta proizvod izdelan v skladu s prikazanimi piktogrami in standardi. Pomembno pa je tudi da so daljše.

Slika 5: Na ustreznih rokavicah za delo s kemikalijami je označena skladnost z standardi.

Predpasnik

Zaščitni predpasnik se uporablja med mešanjem in polnjenjem škropilnic (pršilnikov) z nerazredčenim fitofarmacevtskim sredstvom. Pri delu z nerazredčenimi pesticidi je namreč potrebna večja pazljivost. Nošenje predpasnika je obvezno, če je tako navedeno na etiketi oz. v navodilu za uporabo FFS. Zaščitni predpasniki morajo ustrezati standardom za zaščitne obleke za kemikalije (kategorije III) glede na direktivo 89/686/EEC oziroma standardu EN 14605:2005 + A1 2009.

Predpasnik zagotavlja samo delno zaščito in je namenjen varovanju tistih delov telesa, ki so še posebej izpostavljeni. Lahko se uporabljajo posamično ali v kombinaciji z drugo osebno varovalno opremo, da bi povečali potrebno stopnjo zaščite.

Predpasniki so izdelani iz lahkega in trpežnega materiala, kjer je na podlago nanesen poseben film, ki nudi zaščito pred pronicanjem širokega nabora kemikalij.

Slika 6: Brez ustreznega predpasnika in zaščitnih očal ne bi smeli pripravljat škropivo

Predpasnik mora imeti na notranji strani nalepko, na kateri so običajno navedene naslednje informacije:

  1. Blagovna znamka.
  2. Identifikacija modela.
  3. Oznaka CE.
  4. Skladnost z evropskimi standardi za oblačila za zaščito pred kemikalijami.
  5. Proizvod za delno zaščito telesa.
  6. Datum proizvodnje.
  7. Vnetljiv material, hraniti ločeno od ognja.
  8. Slikovni prikaz velikosti prikazuje telesne mere oziroma mere izdelka (cm).
  9. Oseba, ki nosi oblačila, mora prebrati ta navodila za uporabo.
  10. Ni za ponovno uporabo.
  11. Druge certifikacijske informacije, ki niso povezane z oznako CE in zahtevami evropskega priglašenega organa.

Na nalepki so tudi piktogrami z napotki za uporabo predpasnika:

  • Ne prati
  • Pranje in likanje negativno učinkujeta na varovalne lastnosti (npr. zaščita pred -elektrostatičnim nabojem se spere)
  • Ne likati
  • Ne sušiti v stroju
  • Ne kemično čistiti
  • Ne beliti

Slika 7: Na predpasniku je nalepka, kjer so navedene bistvene informacije o proizvodu, kot je proizvajalec, proizvod, leto proizvodnje, skladnost s standardi, način uporabe, namembnost uporabe itd

Zaščitna očala

Zaščitna očala se uporabljajo za zaščito oči pred pljuski, odbojem in brizganjem nerazredčenih FFS ali škropiv. Tudi zaščitna očala morajo ustrezati določenemu standardu (EN 166 Osebno varovanje oči – Specifikacije). Zaščitna očala in maska se morajo med seboj prilegati.

Proizvajalci zaščitnih očal v navodilih za uporabo navajajo, da nobena zaščitna očala ne nudijo popolne zaščite pred poškodbami oči. Stopnja zaščite je odvisna od različnih dejavnikov, kot je npr. kot udarca, odbijanje itd. Zaščitna očala niso nadomestilo za varno  delo.

Zaščitna očala so univerzalna, prilagodljiva različni velikosti glave. Po potrebi se lahko očistijo s toplo milnico ali običajnimi čistilnimi sredstvi, ki so v prosti prodaji. Zaščitna očala ki jih moramo uporabljati pri pripravi škropilne brozge, ščitijo uporabnika pred manjšimi udarci. Niso pa primerna za zaščito pred predmeti, ki se gibljejo z veliko hitrostjo ali se vrtijo. Na bočnem okvirju očal oziroma na ročkah za očala je odtisnjena oznaka proizvajalca, številka standarda (EN 166), CE znak – oznaka o skladnosti. Naveden pa je tudi optični razred leč (stekel). Številka 1 je najvišji optični razred in označuje visoko vidljivost in majhno lomljenje svetlobe. Odtisnjen je tudi trdnostni razred leč in okvirja – oznaka F, ki označuje mehansko odpornost na udarce majhnih objektov z malo energije, ki potujejo s hitrostjo do 45 m/s.

Slika 8: Zaščitna očala potrebujemo med mešanjem, pripravo in polnjenjem škropiva.

Slika 9: Na zaščitnih očalih je na okvirju oziroma ročkah navedena oznaka proizvajalca (AH), optični razred (1) in trdnostni razred (F) ter CE oznaka ter standard EN 166.

Respiratorna zaščita – maske

Maske za respiratorno zaščito uporabniku zagotavljajo nemoteno dihanje in vdihavanje »nekontaminiranega« zraka, brez nevarnosti za zdravje. Pri respiratorni zaščiti ločimo enostavne respiratorje s filtri (polmaske ali celoobrazne maske s filtri) in ventilatorske sisteme (maska – čelada, ventilator in filtri). Za ventilatorski sistem respiratorne zaščite s čelado velja, da je njihova uporaba nezahtevna, utrujenost uporabnika je manjša. Njihova uporaba je komfortna tudi za daljše obdobje, zagotavlja pa tudi visoko zaščito v »kontaminiranem« delovnem okolju. Konstantni dovod zraka predstavlja dodatno zaščito. Uporabnika ne ovirata brada ali očala. Seveda je tudi pri teh maskah možno imeti različne vrste filtrov, ki zagotavljajo različno stopnjo zaščite. Uporaba osebne varovalne opreme je potrebna tudi pri delu z nahrbtnimi motornimi škropilnicami.

Slika 10: Na področju respiratorne zaščite je kar precej ponudbe, vendar se jo premalo uporablja.

Uporaba oglenih filtrov na traktorjih

Kabine traktorjev so lahko opremljene s filtri za čiščenje zunanjega zrak, ki prihaja v kabino, pa tudi s filtri za čiščenje zraka, ki kroži znotraj kabine. Običajni papirnati filtri zrak očistijo prahu, niso pa učinkoviti za varstvo pred kemičnimi snovmi. Ena izmed možnosti, da se traktorist bolje zavaruje med delom s FFS je tudi uporaba zaščitnih filtrov z aktivnim ogljikom (ogleni filtri). Taki filtri so običajno dodatna oprema. Oglene filtre se namesti na traktor pred samim škropljenjem (pršenjem). Po koncu škropljenja pa jih je potrebo zamenjati z navadnimi papirnatimi filtri, sicer se bi ogleni filtri pri drugih kmetijskih delih hitro zamašili. Oglene filtre je potrebno menjati enkrat letno ali po določenem številu delovnih ur. Proizvajalci traktorjev podajajo različne informacije o številu delovnih ur, po katerih je potrebna menjava oglenega filtra (300, 500 delovnih urah itd). Če med njihovo uporabo začutimo vonj po pesticidih je potrebno preveriti, če so pravilno vstavljeni ali pa jih je potrebno zamenjati. Oglenih filtrov se ne spira z vodo (visoko tlačnimi čistilniki) ali prepihuje z zračnim kompresorjem. Kljub temu, da se s takimi filtri bistveno zmanjša vstop kemičnih snovi v kabino, je za še popolnejšo varnost potrebno upoštevati varnostne ukrepe proizvajalca pesticidov.

Slika 11: Zamenjava papirnatih filtrov z oglenimi filtri je hitra in enostavna. Oglene filtre lahko uporabljamo le za škropljenje.

Zaščita uporabnika FFS med škropljenjem s kabino traktorja deklarirano za škropljenje

Od leta 2011 dalje mora biti na kabini traktorja in v navodilih za uporabo navedeno, kakšno stopnjo zaščite pred nevarnimi snovmi zagotavlja vgrajena kabina na traktorju. Za nanašanje FFS mora kabina izpolnjevati zahteve stopnje 4.

Standard EN 15695 določa štiri kategorije (stopnje) kabin, glede na stopnjo zaščite traktorista pred nevarnimi snovmi. Te kategorije so:

  • kategorija 1: kabina ne nudi zaščite pred snovmi, ki škodijo zdravju
  • kategorija 2: kabina nudi zaščito pred trdnimi delci
  • kategorija 3: kabina nudi zaščito pred trdnimi delci in aerosoli, ne pa pred hlapnimi snovmi
  • kategorija 4: kabina nudi zaščito pred trdnimi delci, aerosoli in hlapnimi snovmi

Kategorijo 4 so na začetku pridobile le kabine na nekaterih samovoznih škropilnicah. Proizvajalci traktorjev so do nedavnega svoje kabine označevali s kategorijo 1 ali kategorijo 2 (sem so npr. sodile tudi sicer zelo dobre kabine za vinogradniške traktorje z nadtlakom in oglenimi filtri). Sedaj pa že kar nekaj proizvajalcev traktorjev (Antonio Carraro, Pasquali, New Holland, Case IH itd.) v dodatni opremi ponuja kabine, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 4.

V kolikor traktor nima kabine kategorije 4, mora traktorist – uporabnik FFS, tudi v kabini uporabljati osebno varovalno opremo, če to uporabljeni FFS zahteva.

Slika 12: Antonio Carraro je po dostopnih podatkih prvi proizvajalec »kompaktnih« traktorjev (ozkokolotečnih traktorjev z enako velikimi kolesi) pri katerem kupec lahko izbere kabino kategorije 4. Ta kabina ima oznako PROTECTOR 100 in ob pravilni uporabi zagotavlja traktoristu zaščito pred nevarnimi snovmi v skladu z zahtevami standarda EN 15695.

Slika 13: Kategorija 1 v povezavi s standardom EN 15695 pomeni, da kabina ne nudi zaščite uporabniku pred nevarnimi snovmi. Oznaka kategorije kabine mora biti nameščena v kabini traktorja in navedena v navodilih za uporabo. Na sliki je nalepka z oznako kategorije in standarda nalepljena na stebriček v kabini traktorja John Deere 6125 R.