Žuželke in pršice

Žuželke in pršice s plenjenjem ali parazitizmom zmanjšujejo populacijo rastlinskih škodljivcev in na ta način zmanšajo obseg škode na kmetijskih rastlinah. Njihova uporaba temelji na različnih pristopih biotičnega varstva, s katerimi bodisi naseljujemo ali spodbujamo njihovo razmnoževanje. Njihova glavna lastnost je, da se hranijo z rastlinskimi škodljivci, se na njih ali v njih oziroma v njihovi bližini razvijajo in jih pokončajo.

Plenilci (predatorji) so prostoživeče žuželke, plenilske pršice ter druge živali, ki se hranijo z rastlinskimi škodljivci. Za razliko od parazitoidov so manj specializirani in so večinoma generalisti, ki se prehranjujejo z različnimi vrstami žuželk in pršic. To pomeni da, za svoj razvoj potrebujejo več osebkov, ki so lahko različnih vrst (npr. polonice se hranijo z različnimi vrstami listnih uši, krvavo ušjo, ličinkami hroščev in tudi pršicami). Svoj plen najpogosteje pojedo ali izsesajo telesne sokove (predatorske pršice). Plenilci so pomembni pri ohranjanju naravnega ravnovesja med populacijami žuželk v ekosistemu, uporabljamo pa jih tudi pri biotičnem varstvu rastlin.

Parazitoidi imajo pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja med populacijami žuželk v ekosistemu. Zanje je značilno, da odrasli osebki parazitirajo različne razvojne stadije gostiteljev, največkrat žuželk in drugih členonožcev in da je končni rezultat parazitiranja smrt njihovega gostitelja. Imajo popolno preobrazbo in za razvoj potrebujejo le enega gostitelja, na katerem se hkrati lahko razvija več osebkov. Odrasli so prostoživeči, medtem ko so nižji razvojni stadiji parazitski. Največ opisanih vrst parazitoidov je iz reda kožokrilcev (Hymenoptera) in dvokrilcev (Diptera).

Za več informacij lepo vabljeni k ogledu šestnajstega poglavja monografije Zdravju in okolju prijazne metode varstva rastlin (stran 130).

V nadaljevanju so podani opisi koristnih žuželk in pršic – plenilcev in parazitoidov, ki se pogosto uporabljamo v biotičnem varstvu rastlin in nekaterih drugih vrst, ki so bile potrjene v Sloveniji v okviru večletnih raziskav inventarizacije koristnih organizmov.

Slika 1: Ličinki rjavega mrežekrilca (Hemerobiidae) med plenjenjem nimfe listne uši (Aphididae) (foto arhiv KIS)

Slika 2: Mumija listne uši na jagodi iz katere se je izlegel parazitoid (foto arhiv KIS)

Seznam žuželk in pršic