Koristni organizmi

Organizme, ki s svojim načinom življenja človeku koristijo pri obvladovanju škodljivih organizmov, imenujemo koristni organizmi (razširjen je tudi izraz naravni sovražniki). Ljudem in gojenim rastlinam praviloma niso nevarni. Glede na način delovanja proti škodljivim organizmom razlikujemo štiri skupine koristnih organizmov:

Plenilci ali predatorji so vse živali (žuželke, pršice), ki se hranijo z rastlinskimi škodljivci in jih uničijo.

Parazitoidi so vrste žuželk, katerih mladostni stadiji (ličinke, bube) se razvijajo znotraj ali ob telesu drugih žuželk, ki imajo vlogo gostitelja s katerim se hranijo.

Patogeni so glive, bakterije ali virusi, ki okužijo svoje gostitelje, žuželke in druge živalske organizme. Prodrejo v njihovo notranjost in jih parazitirajo (zajedajo) ter s tem povzročijo njihovo slabljenje in/ali smrt.

Antagonisti posredno vplivajo na preživetje ali patogenost škodljivih organizmov na način, da z njimi tekmujejo za hrano in prostor (kompeticija) ali pa jih motijo s snovmi, ki jih izločajo (antibioza).

Glavna je lastnost koristnih organizmov je, da zatirajo rastlinske  škodljivce ali povzročitelje bolezni, se na njih ali v njih oziroma v njihovi bližini razvijajo in jih tako uničujejo. Gre za žive organizme, ki se lahko sami razmnožujejo (izjema so ‘koristni’ virusi), vključno s tistimi, ki so pakirani ali formulirani kot komercialni proizvodi. Lahko se jih uporablja za biotično varstvo rastlin (angleški izraz ˝biological control˝).

Zaradi lažjega pregleda jih združujemo v skupine različnih taksonomskih nivojev:

BIOTIČNO VARSTVO

V biotičnem varstvu uporabljamo znanje o odnosih med vrstami in z izbranimi koristnimi organizmi zmanjšujemo populacije škodljivih organizmov in jih ohranjamo pod pragom gospodarske škode. Biotično varstvo je pomemben del IVR, pri katerem za zatiranje škodljivcev uporabljamo koristne organizme, med katere sodijo živi naravni sovražniki, antagonisti ali kompetitorji oziroma njihovi produkti ter drugi organizmi, ki se lahko razmnožujejo sami. V skladu s Pravilnikom za biotično varstvo rastlin se prednostno uporabljajo vrste s seznama domorodnih vrst organizmov, od katerih je večina na voljo tudi v obliki komercialnih proizvodov.

Opise in uporabo tovrstnih sredstev v jagodičevju podajamo v dokumentu: Praktične smernice pri uporabi biotičnih metod varstva rastlin in FFS na osnovi mikroorganizmov v jagodah in ameriških borovnicah.

Predstavljene so tudi Praktične smernice za uporabo komercialnih biotičnih pripravkov in FFS na podlagi mikroorganizmov v pridelavi jagod za zatiranje navadne pršice.