Glive

Koristne organizme v skupini gliv lahko glede na njihov mehanizem delovanja delimo na dve večji skupini:

  1. Glive, ki spodbujajo rast rastlin, izboljšajo njeno fiziologijo ter posledično odpornost na rastlinske patogene.
  2. Glive, ki direktno zavirajo rast in/ali razvoj škodljivih organizmov, ki povzročajo bolezni rastlin. Takšno antagonistično delovanje imajo glive proti različnim skupinam rastlinskih patogenov.
  • glive, ki delujejo antagonistično proti nematodam (ogorčicam) imenujemo nematopatogene glive;
  • glive, ki delujejo antagonistično proti žuželkam, imenujemo entomopatogene;
  • glive, ki delujejo antagonistično proti drugih vrstam gliv, imenujemo mikopatogene.

Mehanizmi delovanja antagonističnih gliv so zapleteni in vključujejo različne metabolite ter kompleksne signalne poti, ki posamič ali v sinergiji delujejo na povzročitelje rastlinskih bolezni. Poznavanje in razumevanje mehanizmov delovanja antagonističnih gliv je ključno pri razvoju metod biotičnega varstva za nadzor bolezni rastlin. Obstajajo različni mehanizmi delovanja antagonističnih gliv proti boleznim rastlin:

  • Tekmovanje za hranila in prostor:

Antagonistične glive tekmujejo s patogeni za dostop do hranil in drugih virov, kar omejuje rast in razvoj patogenov. Poleg tega zasedejo prostor na površini rastlinskih organov, kar preprečuje pritrditev in razrast patogenov na te površine.

  • Proizvodnja antibiotikov in toksinov:

Številne antagonistične glive proizvajajo antibiotike, ki lahko neposredno ubijajo patogene organizme ali pa zavirajo njihovo rast. Poleg antibiotikov lahko nekatere glive proizvajajo tudi druge toksične spojine, ki so škodljive za patogene organizme.

  • Mikoparazitizem:

Nekatere antagonistične glive so sposobne parazitirati na drugih organizmih (žuželkah, nematodah in glivah). To pomeni, da lahko neposredno prodrejo v celice patogenov in jih uničijo.

  • Indukcija sistemske odpornosti rastlin:

Antagonistične glive lahko spodbujajo obrambne mehanizme rastlin, kar povečuje njihovo odpornost proti napadom patogenov.

  • Proizvodnja encimov:

Nekatere antagonistične glive proizvajajo encime, ki lahko razgradijo celične stene patogenih organizmov ali jih opustošijo.

  • Simbioza z rastlinami:

Nekatere antagonistične glive vzpostavijo pozitivno simbiotsko razmerje z rastlinami, kar povečuje njihovo odpornost proti boleznim.

Obstaja več lastnosti, ki so zelo zaželene pri potencialnem glivnem antagonistu. To so genetska stabilnost, odsotnost človeku škodljivih metabolitov, enostavna priprava in aplikacija, npr. s pomočjo suspenzije spor, združljivost z drugimi kemikalijami in tehnologijami pridelav, antagonizem proti širokemu spektru rastlinskih patogenov, toleranca na neugodne okoljske razmere in učinkovitost pri nizkih koncentracijah.

Registrirana fitofarmacevtska sredstva (FFS) na podlagi gliv v Sloveniji (december 2023):

Glivni organizem Ime sredstva Deluje proti
Ampelomyces quisqualis sev AQ10 AQ-10 hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides); jagodna pepelovka (Podosphaera aphanis); oidij vinske trte (Erysiphe necator); pepelovke iz rodu Erysiphe
Aureobasidium pullulans (de Bary) Arnaud (seva DSM 14940 in 14941) BOTECTOR siva plesen (Botryotinia fuckeliana)
Beauveria bassiana sev ATCC 74040 NATURALIS breskova muha (Ceratitis capitata); breskvin trips (Taeniothrips meridionalis); cvetlični resar (Frankliniella occidentalis); češnjeva muha (Rhagoletis cerasi); kapusov ščitkar (Aleyrodes proletella); lešnikar (Curculio nucum); listne uši (Aphididae); navadna hruševa bolšica (Cacopsylla pyri); navadna pršica (Tetranychus urticae); oljčna muha (Bactrocera oleae); rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum); rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi); resarji (Thrips sp.); rožni resar (Thrips major); rumena pršica (Eotetranychus carpini); solatna listna uš; velika ribezova uš (Nasonovia ribisnigri); strune (Agriotes spp.); tobakov resar (Thrips tabaci); tobakov ščitkar (Bemisia tabaci)
Beauveria bassiana sev GHA BOTANIGARD OD rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum);  srebreči ščitkar (Bemisia argentifolii); tobakov ščitkar (Bemisia tabaci)
Clonostachys rosea sev J1446 PRESTOP trohnenje paradižnikovega stebla (Didymella lycopersici); cvetna monilija (Monilinia laxa); fuzarioza korenin, stebla in klasa pšenice (Fusarium spp.); glive iz rodu Phytophtora; glive iz rodu Pythium; koreninska gniloba (Rhizoctonia spp.); sadne gnilobe iz rodu Monilinia; sive plesni iz rodu Botrytis; siva plesen (Botryotinia fuckeliana)
Pythium oligandrum sev M1 POLYVERSUM jagodna rdeča koreninska gniloba (Phytophthora fragariae); bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum); bela jagodna listna pegavost (Mycosphaerella fragariae); bela noga krompirja (Rhizoctonia solani); črna listna pegavost kapusnic (Alternaria brassicae); črna pegavost sončničnih stebel (Diaporthe helianthi); črne listne pegavosti (Alternaria spp.); fuzarioza korenin, stebla in klasa pšenice (Fusarium spp.); glive iz rodu Phoma; glive iz rodu Pythium; glivične bolezni (fungi); gnomonijska gniloba jagod (Gnomonia fructicola); grahova pegavost (Ascochyta pisi); helmintosporioza kličnih listov (Helminthosporium spp.); hmeljna peronospora (Pseudoperonospora humuli); jagodna rdeča listna pegavost (Diplocarpon earliana); kapusna plesen (Hyaloperonospora parasitica); kumarna plesen (Pseudoperonospora cubensis); listne pegavosti iz rodu Septoria; makova črna pegavost (Alternaria papavericola); makova plesen (Peronospora arborescens); pegavosti iz rodu Cercospora; pegavosti iz rodu Phylosticta; pepelovka bučnic (Podosphaera fusca); siva plesen (Botryotinia fuckeliana); snežna plesen (Monographella nivalis); suha trohnoba zelja (Plenodomus lingam); verticilijska uvelost (Verticillium sp.)
Trichoderma asperellum sev T34 XILON bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum); fuzarioza korenin, stebla in klasa pšenice (Fusarium spp.)
Trichoderma atroviride sev SC1 VINTEC gliva, povzročiteljica kapi vinske trte 1 (Phaeomoniella chlamydospora); gliva, povzročiteljica kapi vinske trte 2 (Phaeoacremonium minimum)

Pri uporabi biotičnih pripravkov je zelo pomembno natančno slediti navodilom proizvajalca, saj so to živi organizmi, ki potrebujejo primerne pogoje za svoje preživetje. Predvsem so pomembni naslednji dejavniki:

  • skladiščenje pri primerni temperaturi (previsoka ali prenizka temperatura lahko uniči mikroorganizmi, spore lahko skalijo…);
  • čistoča škropilnih pripomočkov (ostanki drugih FFS v npr. v cisterni lahko škodujejo mikroorganizmom);
  • primerne naprave za njihov nanos (npr. prehod skozi šobo škropilnice pod prevelikim tlakom lahko uniči mikroorganizme);
  • primeren časovni izbor njihove uporabe (temperatura ozračja, temperatura prsti, dolžina dneva, vlažnost);
  • zdravje prsti (previsoke vsebnosti ostankov drugih FFS lahko škodijo mikroorganizmom);
  • pazljivo izbrana rastlinska vrsta, saj niso vsi pripravki primerni za vse gojene rastline.

Pri uporabi biotičnih pripravkov velja pazljivost pri nanašanju, saj nenamerna izpostavljenost veliki količini spor lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Priporoča se uporaba zaščitne opreme in izvajanje primernih higienskih ukrepov.

Seznam gliv