Cvetna stenica Anthocoris nemoralis

Anthocoris nemoralis

Jaka Razinger, december 2025

Uvod

Anthocoris nemoralis (F.) je majhna stenica iz družine Anthocoridae, ki v kmetijstvu velja za enega najpomembnejših plenilcev bolšic (Psylloidea). Vrsta je razširjena po večjem delu Evrope ter predstavlja pomemben koristni organizem v okviru biotičnega zatiranja škodljivcev v sadovnjakih. V evro-mediteranski regiji (EPPO) se uporablja zlasti za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri), v severni Afriki (Tunizija) pa tudi oljčne bolšice oz. oljkove vatarke (Euphyllura olivina). Uporablja se tudi za zatiranje drugih vrst bolšic, med njimi Macrohomotoma gladiata, jadikovčeve bolšice (Cacopsylla pulchella), Glycaspis brimblecombei, lovorove trižilke (Trioza alacris) in pušpanovega bolhača (Psylla buxi), ki povzročajo škodo na nekmetijskih rastlinah. Zaradi dobre učinkovitosti iskanja plena, sposobnosti odzivanja na hlapne signale napadenih rastlin in izrazitega plenilskega potenciala ima pomembno vlogo pri uravnavanju številčnosti škodljivcev v trajnih nasadih.

Sistematika

Razred: Insecta (žuželke); Red: Hemiptera (polkrilci ali kljunate žuželke);  Podred: Heteroptera (stenice); Družina: Anthocoridae (antokoride)

Izvor in razširjenost organizma

Vrsta Anthocoris nemoralis je domorodna v Evropi, saj ima zahodnopalearktično razširjenost. Prisotna je od Britanskega otočja prek zahodne Evrope, in vzhodno, prek Finske proti Kavkazu ter južno, prek Nizozemske do Turčije in širšega območja Sredozemlja, vključno do severne Afrike.

Vrsta A. nemoralis je najbolj razširjena vrsta rodu cvetnih stenic (Anthocoris). Večkrat je bila vnesena v Severno Ameriko z namenom biotičnega zatiranja navadne hruševe bolšice. V vzhodno Kanado je bila vnesena nenamerno, leta 1963 pa so jo namerno naselili v Britanski Kolumbiji. Kasneje se je razširila proti jugu v Kalifornijo, kjer se prehranjuje z različnimi tujerodnimi bolšicami na okrasnih rastlinah.

Opis in bionomija

Anthocoris nemoralis je majhna stenica, katere odrasli osebki merijo približno 3–4 mm in so pretežno temno obarvani z značilnimi svetlimi lisami na krilih. Ličinke, ki jim pravimo nimfe, so dolge do 6 mm; mlajše so rumenkasto oranžne, starejše pa imajo rumeno-oranžno glavo in oprsje ter temnejši zadek. Gre za polifagnega plenilca, ki se pojavlja na različnih gojenih in samoniklih drevesnih vrstah, kjer pleni širok spekter žuželk, med drugim listne uši, pršice, resarje, mladostne stadije kaparjev, jajčeca različnih žuželk in zlasti bolšice (Psylloidea). Tako nimfe kot odrasli osebki so plenilci. Plenjenje poteka tako, da cvetna stenica z bodalcem prebode plen in ga izsesa.

Odrasli osebki prezimijo na zavetnih mestih, kot so razpoke v lubju, les ali odpadlo listje. Spomladi, ko temperature presežejo približno 10°C, se aktivirajo in samice začnejo odlagati jajčeca pod povrhnjico mladih listov ali brstov. Jajčeca so v listu vidna kot rahle izbokline, pri čemer je na površini zaznati le bel pokrovček. Po izleganju se razvijejo nimfe, ki po petih razvojnih stopnjah preidejo v odraslo žival. Nimfe aktivno plenijo manjše razvojne stadije bolšic in druge mehke členonožce. Celoten razvojni ciklus lahko poteka v približno dveh tednih, odvisno od temperature, v enem letu pa se običajno razvijejo tri do štiri generacije.

Uporaba v biotičnem varstvu

Vrsta A. nemoralis je na seznamu koristnih organizmov, ki se jih lahko varno uporablja v EPPO regiji in tudi na Seznamu domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin (uporaba na prostem) po slovenskem Pravilniku o biotičnem varstvu rastlin, kar pomeni, da se jo sme uporabljati v okviru biotičnega varstva v Sloveniji v sadovnjakih.

Vrsta A. nemoralis je eden najpomembnejših plenilcev navadne hruševe bolšice in predstavlja temelj številnih programov integriranega ter biotičnega varstva v nasadih hrušk. Odrasli osebki prezimijo v mejicah, grmovju ali na neobdelani vegetaciji ter spomladi, običajno aprila in maja, migrirajo v sadovnjake, kjer se razmnožujejo sočasno s porastom populacij bolšic. Najvišje gostote dosežejo poleti (julij–avgust), kar sovpada z vrhom populacije škodljivca in zagotavlja učinkovito zmanjševanje poletnih izbruhov.

Zaradi problematike odpornosti bolšic proti številnim insekticidom ter škodljivih posledic bolšic, kot so medena rosa, sajavost, fiziološke poškodbe in vloge škodljivca kot prenašalca fitoplazme Candidatus Phytoplasma pyri, ki povzroča odmiranje hrušk, se v programe integriranega varstva (IVR) vključuje tudi uporaba naravnih sovražnikov. V tem okviru se A. nemoralis uporablja bodisi kot del ohranitvenega biotičnega varstva, kjer se z agro-ekološkimi praksami ohranja in spodbuja naravne populacije koristnih organizmov (npr. ohranjanje mejic, omejena raba insekticidov, prekrivni posevki), bodisi kot del klasičnega in preplavnega biotičnega varstva, kjer se populacije koristne vrste krepijo z vnašanjem komercialno vzgojenih osebkov. Te se v nasade vnaša predvsem spomladi ali zgodaj poleti, ko so naravne populacije cvetne stenice še nizke in ne morejo same učinkovito znižati gostote škodljivca.

Ličinke in odrasli osebki A. nemoralis so izrazito plenilski; plenijo jajčeca, nimfe in druge mehke razvojne stadije bolšic, pri čemer lahko posamezen plenilec v življenju uniči več tisoč jajčec. Zaradi gostotno odvisnega plenjenja, hitrega generacijskega cikla in dobre mobilnosti, je vrsta izjemno učinkovita pri zniževanju populacij navadne hruševe bolšice in velja za enega najzanesljivejših naravnih sovražnikov v sadjarstvu.

Vnos cvetne stenice je priporočljivo začeti v času, ko se hruševa bolšica spomladi začne premikati, saj se tako plenilec pravočasno naseli na drevesa in prepreči izbruh škodljivca. Za zanesljivo vzpostavitev populacije cvetne stenice je treba prvi vnos okvirno opraviti v drugi polovici aprila, po končanem cvetenju. Pri tem se je smiselno izogniti sproščanju pred napovedanimi izrazitejšimi ohladitvami ali morebitno pozebo. Priporočena količina je 1.500 do 2.500 osebkov na hektar, razdeljenih v dva do štiri izpuste. Na vsakem hektarju nasada je treba stenice vnesti na najmanj dvajset različnih mestih. Lahko jih razporedimo v dozirne posodice, od koder se bodo v nekaj minutah razpršili po vegetaciji v iskanju plena, ali jih nanesemo neposredno na liste dreves. Pri načrtovanju vnosov je treba upoštevati tudi vpliv FFS, saj lahko neposredno ali posredno zmanjšajo učinkovitost naravnih sovražnikov, zato pred uporabo preverite, kateri pripravki imajo nezaželene učinke na ta biotični ukrep.

Viri

Anthobug | Koppert Products. (n.d.). Dostop 27. november, 2025, https://www.koppert.it/anthobug/

Anthocoris nemoralis psyllids predator |. (n.d.). Dostop 27. november 27, 2025, https://bioplanet.eu/it/anthocoris-nemoralis/

EPPO. (2021). PM 6/3 (5) Biological control agents safely used in the EPPO region. EPPO Bulletin, 51(3), 452–454. https://doi.org/10.1111/EPP.12801;PAGE:STRING:ARTICLE/CHAPTER

Gharbi, N. (2021). Effectiveness of inundative releases of Anthocoris nemoralis (Hemiptera: Anthocoridae) in controlling the olive psyllid Euphyllura olivina (Hemiptera: Psyllidae),118(1), 135–141. https://doi.org/10.14411/EJE.2021.014

Horton, D. R., Hinojosa, T., & Lewis, T. M. (2000). Mating Preference, Mating Propensity, and Reproductive Traits in Anthocoris nemoralis (Heteroptera: Anthocoridae): A Comparison of California and United Kingdom Populations. Annals of the Entomological Society of America, 93(3), 663–672. https://doi.org/10.1603/0013-8746(2000)093[0663:MPMPAR]2.0.CO;2

Malais, M.H., & Ravensberg, W.J. 2017. Knowing and recognizing: the biology of pests, diseases and their natural solutions (rev. ed.). Koppert Biological Systems, Nizozemska. 288 str.

Reeves, L. A., Fountain, M. T., Garratt, M. P. D., & Senapathi, D. (2024). Intraguild Predation or Spatial Separation? The efficacy and Interactions of Two Natural Enemy Species for the Biological Control of Pear Psyllid (Cacopsylla pyri). Journal of Insect Behavior, 37:3, 37(3), 200–219. https://doi.org/10.1007/S10905-024-09863-W

Reeves, L. A., Garratt, M. P. D., Fountain, M. T., & Senapathi, D. (2023). Functional and Behavioral Responses of the Natural Enemy Anthocoris nemoralis to Cacopsylla pyri, at Different Temperatures. Journal of Insect Behavior, 36:3, 36(3), 222–238. https://doi.org/10.1007/S10905-023-09836-5

Seljak, G., & Trilar, T. (2022). Pregledni seznam bolšic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje. Acta Entomologica Slovenica, 30(2), 91-106

Uradni list RS, št. 45/2006. (2006). Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV6800