Koristne glive za zatiranje žuželk (entomopatogene glive)

Kazalo: Koristne glive za zatiranje žuželk (entomopatogene glive)

Eva Kovačec, Jaka Razinger; november 2023

Uvod

Ena najbolj znanih skupin gliv v biotičnem varstvu rastlin so entomopatogene glive. Poleg patogenosti za členonožce imajo tudi druge lastnosti, zaradi katerih so širše uporabne pri biotičnem varstvu rastlin. V rastlinah lahko živijo kot endofiti in delujejo zaviralno na povzročitelje rastlinskih bolezni, naseljujejo rizosfero številnih rastlin v naravnih in kmetijskih ekosistemih ter obenem lahko delujejo spodbujevalno na njihovo rast in razvoj. Entomopatogene glive so običajno izjemno specifične glede na ciljne škodljivce in ne delujejo na širok spekter organizmov. Lahko jih delimo na:

  • mikoinsekticidne glive (koristne glive, ki uničujejo žuželke)
  • mikoakaricidne glive (koristne glive, ki uničujejo pršice)

Način delovanja in uporaba v biotičnem varstvu

Biotični pripravki na osnovi gliv so osnovani predvsem na vrstah iz rodov Beauveria, Metarhizium in Lecanicillium ter vrsti Isaria fumosorosea (prej Paecilomyces fumosoroseus). Številne pripadajo redu Hypocreales, katere pripadnice so pomembni gradniki naravnih in kmetijskih ekosistemov in so razširjene v tleh po vsem svetu. Te glive uvrščamo med višje glive, deblo Deuteromycota (Fungi imperfecti) in so znane po tem, da so izgubile sposobnost oblikovanja spolnih spor oz. jih oblikujejo redko. Običajno tvorijo micelije, ki na posebnih konidiogenih celicah nosi nespolne spore (t.i. konidiji), ki se praviloma širijo po zraku. Le-ti se trdno pritrdijo na kutikulo žuželk, kjer poteče kalitev in tvorba struktur (t.i. apresoriji), ki omogočajo prodiranje skozi kutikulo. Gliva se širi s hifami in prej ali slej nastopi smrt gostitelja zaradi prekinitve dovoda hranil, fizičnih ovir in/ali toksinov (npr. gliva Beauveria bassiana proizvaja beauvericin, bassianolid in oosporein). Temu pojavu sledi sporulacija na površini odmrlega organizma in sproščanje konidijev v okolico. Poleg konidijev nekatere vrste lahko oblikujejo tudi trajne spore, t.i. klamidospore. Nekatere glive lahko parazitirajo na žuželkah in posledično spremenijo njihovo vedenje, da je le-to v prid razmnoževanju glive (npr. glive rodu Cordyceps z najbolj poznano vrsto Ophiocordyceps unilateralis, ki vpliva na vedenje mravelj).

Na učinkovitost biotičnih pripravkov vpliva kompleksna množica biotskih in abiotskih dejavnikov: sončno obsevanje, temperatura, vlažnost, prisotnost fitofarmacevtskih sredstev, mikrobni antagonisti, fiziologija, starost in vigor gostitelja ter vstopna mesta za inokulum. Pri koriščenju teh biotičnih sredstev je bistvenega pomena izbrati ustrezno formulacijo ter primeren čas in količino apliciranega pripravka. Nanašanje mora biti predvsem pravočasno. Pri žuželkah je odločilnega pomena zastopanost gostitelja v ustreznem razvojnem stadiju, obenem pa mora biti pripravek združljiv z drugimi kmetijskimi tehnologijami in opravili (namakanje, uporaba fungicidov). Učinkovitost biotičnih pripravkov lahko izboljšamo z uporabo vab inokuliranih s sporami gliv, ki privabljajo odrasle žuželke, jih okužijo in na tak način omogočajo prenos gliv na ličinke škodljivca ali pa druge odrasle osebke, ali pa odrasle osebke drugega spola (v primeru uporabe spolno specifičnih atraktantov ali feromonov). Dober primer uporabe entomopatogenih gliv v praksi je zatiranje ogrcev majskih hroščev (Melolontha hippocastani in Melolontha melolontha) na pašnikih s talno aplikacijo glive Beauveria brongniartii.

Prednosti biotičnih pripravkov vključujejo varnost ljudi in drugih neciljnih organizmov, zmanjševanje nevarnih ostankov fitofarmacevtskih sredstev v hrani in kmetijskih ekosistemih, ohranjanje oz. povečanje biotske raznovrstnosti v okolju ter tudi cena. Za več informacij lepo vabljeni k ogledu osmega poglavja monografije Zdravju in okolju prijazne metode varstva rastlin (stran 61).

Slika 1: Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii), okužena z glivo Beauveria bassiana (foto: arhiv KIS).

Slika 2: Buba plodove vinske mušice (Drosophila suzukii), okužena z glivo Metarhizium brunneum (foto: arhiv KIS).

Slika 3: Struna, ličinka hrošča solatne pokalice (Agriotes sputator), okužena z glivo Metarhizium robertsii (foto: M. Lutz).

Slika 4: S kadavra neidentificirane muhe (Diptera) prilepljene na list kosteničevja (Lonicera spp.), smo izolirali glivo Trichothecium roseum (foto: arhiv KIS).

Slika 5: Odrasli hrošč malega mokarja (Tenebrio molitor), okužen z glivo Beauveria bassiana (sev ATCC 74040 iz bioinsekticida Naturalis) (foto: arhiv KIS).

Slika 6: Odrasla hrošča malega mokarja (Tenebrio molitor), okužena z glivo Metarhizium brunneum (foto: arhiv KIS).

Uporabljeni viri

Celar F.A., Kos K. (2011). Primerjava rojenja poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.) pred in po uporabi mikoinsekticida Melocont-Pilzgerste®. Zbornik predavanja in referatov 10. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Podčetrtek 1.-2. Marec 2011: 213-217.

Razinger J., Viršček Marn M., Mavrič Pleško I., Novljan M., Urek G., Theuerschuh M., Melita, Koron D., Gerič Stare B., Lamovšek J., Leskovšek R., Kolmanič A., Schroers H.J., Munda A., Modic Š., Žigon P., Plut A., Škerlavaj V. Nekemične metode varstva rastlin in fitofarmacevtska sredstva z nizkim tveganjem : pregled metod varstva rastlin z nizkim tveganjem, ki se jih uporablja v tujini in pri nas, s poudarkom na biotičnem varstvu rastlin. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, 2017. 100 str.

Zimmermann G. (2007). Review on safety of the entomopathogenic fungi Beauveria bassiana and Beauveria brongniartii. Biocontrol Science and Technology, 17(6): 553-596. Doi: 10.1080/09583150701309006.

Žigon P., Celar F.A. (2021). Endofitske glive v biotičnem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in njihov posreden vpliv na rastline. Acta agriculturae Slovenica, 117(4) 1-12. Doi: 10.14720/aas.2021.117.4.2241.