Parazitoidna osica Trichopria drosophilae

Trichopria drosophilae(Diapriidae)

Špela Modic, januar 2026

Uvod

Parazitoidna osica Trichopria drosophilae (Perkins, 1910) (Hymenoptera: Diapriidae) je kozmopolitski solitarni endoparazitoid, ki parazitira bube vinskih mušic (Diptera: Drosophilidae), vključno s plodovo vinsko mušico (Drosophila suzukii Matsumura), enim najpomembnejših škodljivcev pri pridelavi jagodičja, koščičastega sadja in grozdja.

Sistematika: razred: Insecta (žuželke); red: Hymenoptera (kožekrilci); družina: Diapriidae; rod: Trichopria

Izvor in razširjenost organizma

Parazitoidna osica T. drosophilae danes velja za kozmopolitsko vrsto. Prvotno je bila opisana s Havajev. Poleg Evrope je bila vrsta zabeležena tudi v delih Azije in Severne Amerike. Danes je T. drosophilae razširjena v številnih zmernih območjih severne poloble.
Po pojavu in hitrem širjenju invazivne vrste D. suzukii v Evropi in Ameriki se je pomen T. drosophilae povečal, saj se je izkazalo, da je sposobna učinkovito parazitirati tudi to invazivno vrsto vinske mušice. Zaradi široke razširjenosti v agroekosistemih zmernega pasu se T. drosophilae obravnava kot ekološko sprejemljiv organizem za uporabo v biotičnem in integriranem varstvu rastlin.
Vrsta je danes prisotna v naravnih in kmetijskih habitatih, kjer so na voljo primerni gostitelji, zlasti v nasadih sadnega drevja, jagodičevja in v vinogradih. Njena razširjenost je tesno
Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 2
povezana z razširjenostjo vinskih mušic ter z okoljskimi dejavniki, ki vplivajo na razpoložljivost bub gostitelja.

Opis in bionomija

Odrasle osice so majhne, dolge približno 1,3–1,8 mm. Telo je pretežno temno rjavo do črno, rahlo bleščeče, z površinsko strukturo. Glava je razmeroma široka, z dobro razvitimi sestavljenimi očmi; tipalke so kolenčaste, pri samicah običajno z 11 členi in jasno izraženo kijasto obliko (slika 2 levo). Oprsje je kompaktno, z zmerno razvitimi, prozornimi krili z zmanjšano ožiljenostjo, značilno za družino Diapriidae. Noge so vitke, rumenkasto rjave do temnejše, s petčlenimi stopalci. Zadek je pri samicah ovalen in nekoliko podaljšan, z dobro razvito kratko leglico, prilagojeno za odlaganje jajčec v bube gostitelja. Spolni dimorfizem je šibko izražen; samci so običajno nekoliko manjši in imajo daljše ter izraziteje členjene tipalke kot samice (slika 2, desno).

Samica z leglico vbode v bubo gostitelja in v hemocel odloži jajčece. Ličinka parazitoidne osice se razvija znotraj bube, kjer se hrani s tkivom gostitelja, kar vodi do njegovega pogina. Ličinka se v gostitelju zabubi, odrasla osica po nekaj tednih izleti iz gostitelja skozi krožno odprtino. Razvoj od jajčeca do odraslega osebka je razmeroma kratek in močno odvisen od temperature; v optimalnih razmerah traja približno 2-3 tedne. Optimalna temperatura za razvoj in razmnoževanje T. drosophilae je okoli 23 °C.
Osica T. drosophilae ima več rodov na leto in visoko reproduktivno sposobnost, kar omogoča hitro povečanje populacije v ugodnih razmerah. Poleg tega je dobro prilagojena na okoljske razmere v zmernem pasu. Osica T. drosophilae lahko parazitira plodovo vinsko mušico v širokem temperaturnem območju, od 15 °C do 30 °C. Pri temperaturi nad 35 °C pa je
Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 3
smrtonost osice 100 %. Odrasli osebki se prehranjujejo predvsem z medeno roso in drugimi sladkimi izločki, kar vpliva na njihovo dolgoživost in učinkovitost parazitiranja. Vrsta je aktivna predvsem v toplejšem delu leta, njena sezonska dinamika pa je tesno povezana z razpoložljivostjo bub gostitelja v tleh ali substratu pod gostiteljskimi rastlinami. Zaradi svoje bionomije, relativne gostiteljske specifičnosti in dobre prilagodljivosti na zmerne podnebne razmere velja osica T. drosophilae za pomembnega naravnega sovražnika vinskih mušic in relevantnega parazitoida v programih biotičnega in integriranega varstva rastlin.

Uporaba v biotičnem varstvu

Parazitoidna osica T. drosophilae je na seznamu koristnih organizmov, ki se jih lahko varno uporablja v EPPO regiji in tudi na Seznamu domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin po slovenskem Pravilniku o biotičnem varstvu rastlin, kar pomeni, da se jo sme uporabljati za zatiranje invazivne vrste plodove vinske mušice. V praksi se izpusti T. drosophilae običajno izvajajo večkrat v sezoni, zlasti zgodaj spomladi, z namenom zajezitve populacije D. suzukii še pred njenim eksponentnim porastom. Priporočenih je 8 do 10 izpustov v odmerku 500-1000 osebkov/ha, ki se jih ponavlja v razmaku 2 tednov. Raziskave so pokazale, da je vrsta učinkovitejša v kombinaciji z drugimi ukrepi integriranega varstva rastlin, kot so sanitarni ukrepi, masovni ulov in omejeno uporabo insekticidov. Čeprav je stopnja parazitizma v praksi precej variabilna in v večji meri odvisna od okoljskih in drugih dejavnikov, T. drosophilae velja za obetaven biotični agens za zatiranje D. suzukii, zlasti pri pridelavi z omejeno uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Viri

Amiresmaeili, N., Romeis, J., & Collatz, J. (2020). Cold tolerance of the drosophila pupal parasitoid Trichopria drosophilae. Journal of insect physiology, 125, 104087
Chen, J., Zhou, S., Wang, Y., Shi, M., Chen, X., & Huang, J. (2018). Biocontrol characteristics of the fruit fly pupal parasitoid Trichopria drosophilae (Hymenoptera: Diapriidae) emerging from different hosts. Scientific reports, 8(1), 13323.
Fleury, F., Gibert, P., Ris, N., & Allemand, R. (2009). Ecology and life history evolution of frugivorous Drosophila parasitoids. Advances in parasitology, 70, 3-44.
Modic, Š., Žigon, P., & Razinger, J. (2019). Trichopria drosophilae (Diapriidae) and Leptopilina heterotoma (Figitidae), native parasitoids of Drosophila suzukii, confirmed in Slovenia. Acta agriculturae Slovenica, 113(1), 181-185.
Stacconi, M. V. R., Panel, A., Baser, N., Ioriatti, C., Pantezzi, T., & Anfora, G. (2017). Comparative life history traits of indigenous Italian parasitoids of Drosophila suzukii and their effectiveness at different temperatures. Biological Control, 112, 20-27.
Stacconi, M. V. R., Amiresmaeili, N., Biondi, A., Carli, C., Caruso, S., Dindo, M. L., … & Ioriatti, C. (2018). Host location and dispersal ability of the cosmopolitan parasitoid Trichopria drosophilae released to control the invasive spotted wing Drosophila. Biological control, 117, 188-196.
Wang, X. G., Kaçar, G., Biondi, A., & Daane, K. M. (2016). Life-history and host preference of Trichopria drosophilae, a pupal parasitoid of spotted wing drosophila. BioControl, 61(4), 387-397.
Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 4
Bioplanet, 2026. Trichopria drosophilae, https://bioplanet.eu/en/2152-2/ (januar 2026).