Parazitske ogorčice polžev vrste Phasmarhabditis hermaphrodita

Barbara Gerič Stare, oktober 2019

Uvod

Vrsta Phasmarhabditis hermaphrodita se uporablja za biotično zatiranje polžev.

Številne vrste polžev veljajo za gospodarsko pomembne škodljivce tako v kmetijstvu kot tudi v vrtnarstvu, škoda ki jo povzročajo pa v zadnjih letih narašča. Polži povzročajo veliko škodo, zlasti na zeleni solati, zelju, korenju in fižolu (Kozłowski in Kozłowska, 1998; Kozłowski, 2000). V povprečju v 24 urah pojedo hrane za do 50 % lastne teže, torej tudi do 10 g rastlinske mase/noč; od tega približno 60 % sveže rastlinske hrane (Pelko, 2009). Za zatiranje polžev se lahko v Sloveniji uporabljajo le kemična sredstva (limacidi), ki so strupeni tudi za ptice in sesalce. Alternativa kemičnim sredstvom so pripravki, ki vsebujejo ogorčice P. hermaphrodita. Na trgu obstajata dva komercialna pripravka za biotično zatiranje polžev, oba na osnovi vrste P. hermaphrodita in sicer Phasmarhabditis-System (Biobest, Belgija) in Nemaslug (BASF International). Vrsta P. hermaphrodita parazitira in ubije več vrst golih polžev, tudi invazivno vrsto polža španski lazar (Arion lusitanicus), ki povzroča znatno gospodarsko škodo na gojenih rastlinah (Kozłowska in sod., 2014). V Sloveniji pripravkov na osnovi vrste P. hermaphrodita ni mogoče uporabljati, saj je omenjena ogorčica uvrščena na seznam tujerodnih vrst koristnih organizmov (Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin). Škodo zaradi polžev bi lahko omejili z uporabo pripravkov na osnovi živih ogorčic vrste P. hermaphrodita, ki se v nekaterih evropskih državah že dlje uporabljata v ta namen.

Sistematska uvrstitev

Deblo (ang. Phylum): Nematoda;

Razred (ang. Class): Chromadorea;

Red (ang. Order): Rhabditida;

Naddružina (ang. Superfamily): Rhabditoidea;

Družina (ang. Family): Rhabditidae;

Poddružina (ang. Subfamily): Rhabditinae;

Rod (ang. Genus): Phasmarhabditis 

V rod Phasmarhabditis (iz grščine: Phasma = (φάσµα (pošast); rhabditis = (pάβδος (paličast)) spada 10 vrst vključno z P. hermaphrodita, P. neopapillosa, P. californica, P. papillosa, P. apuliae, P. bohemica, P. bonaquaense, P. huizhouensis, P. nidrosiensis, P. valida in P. tawfiki.

Vrsta P. hermaphrodita je bila prvič opisana že leta 1859, ko je Schneider ogorčico našel v polžu Arion ater (L.).

Območje naravne razširjenosti in ciljni organizmi

V Evropi so zastopanost ogorčic vrste P. hermaphrodita doslej potrdili le v dveh državah; v Franciji in Nemčiji (Fauna Europaea). EPPO navaja, da je vrsta P. hermaphrodita široko

razširjen v EPPO regiji, z izjemo severnih držav. Wilson in sod. 1993b so poročali o najdbi v Veliki Britaniji. O najdbah vrste P. hermaphrodita so poročali tudi iz Egipta (Genena in sod., 2011), USA (Tandingan De Ley in sod., 2014), Nove Zelandije (Wilson in sod. 2012), Čila France in Gerding, 2000) in Irana (Karimi in sod., 2003).

Ciljni organizmi so kopenski polži iz družin Aronidae = polži lazarji, Limacidae = polži slinarji, Milacidae, Limacidae in Vagnulidae; razred (class) Gastropoda (polži); deblo (phylum) Mollusca (mehkužci) (Tehnološki list za Phasmarabditis-System; Rae in sod., 2007).

Način razmnoževanja in razširjanja ter druge pomembne

(Pieterse in sod., 2017; Laznik in Trdan, 2009, Gerič Stare in Štrukelj, 2019)

Vrsta P. hermaphrodita je dvospolnik oz. hermafrodit, katerega glavni substrat za reprodukcijo je predvsem okolje bogato z bakterijami kot so razpadajoči kadavri (polžev, žuželk ipn.), listje, kompost in blato. Razvojni krog parazitskih ogorčic polžev P. hermaphrodita je razdeljen na saprobiontski, nekromenični in parazitski razvojni krog. Ogorčica P. hermaphrodita je povezana z bakterijama Moraxella osloensis in Pseudomonas fluorescens.

Saprobiontski razvojni krog. Ogorčice se lahko razvijajo tako v polžu, kot tudi v njihovih izločkih. Če naleti infektivna ličinka (infektivna ličinka ali “dauer larva”) na mrtvega nevretenčarja v tleh, se lahko na njem razmnožuje in regenerira saprobiontsko.

Nekromenični razvojni krog. Infektivna ličinka po vstopu v polža v njem preživi brez nadaljnjega razvoja, vse dokler le-ta ne pogine, nato pa se začne hraniti na njegovem kadavru. Infektivne ličinke se v tem stanju nahajajo predvsem v polževem plašču, telesu ali v prebavnem traktu. V ta razvojni krog vstopijo ogorčice predvsem takrat, ko naletijo na vrsto polžev, ki po velikosti spadajo med večje. V večjih polžih P. hermaphrodita lahko vstopi le v nekromenični razvojni krog, ne more pa vstopiti v parazitskega.

Parazitski razvojni krog (slika 1). Primarna pot vstopa infektivnih ličink ogorčic v polža je preko dorzalnega integumenta vrečke, skozi kratek kanal v votlino plašča. V samem polžu se ogorčica razvija in regenerira. V obdobju infekcije se razvije na polžu značilna oteklina na hrbtni strani (slika 2). Ob močnem napadu ogorčic se le-te razširijo po celotnem telesu polža, če pa je stopnja okužbe manjša, so ogorčice razširjene zgolj v regiji votline. Vrsta P. hermaphrodita razvije v prvi generaciji od 250 do 300 potomcev, ki se nato preko druge generacije razširijo po celotnem telesu polža. Ob koncu druge generacije polž navadno umre, tretja generacija ogorčice pa se nato razvija na samem kadavru. Ob koncu tretje generacije se razvije novi rod infektivnih ličink, ki v tleh čakajo na novega gostitelja. Smrt polža nastopi v roku od 4 do 21 dni, v odvisnosti od temperature in začetnega števila ogorčic. Po sami infekciji se polž preneha prehranjevati (v 3-5 dneh), kar je zelo pomembno, saj se biotično varstvo kljub ne-smrtnosti polža začne že takoj ob njegovi okužbi.

Ko nematode vstopijo v polža, sprostijo simbiontske bakterije. Polž pogine zaradi toksičnih snovi, ki jih sproščajo simbiontske bakterije. Vrsta P. hermaphrodita živi v povezavi s številnimi bakterijami, ki jih pogosto najdemo v zemlji kot so Moraxella osloensis in Pseudomonas fluorescens (Wilson in sod., 1994a, 1994b), in nekatere med njimi, npr. Stenotrophomonas maltophilia (Nermut in sod., 2014) je lahko nevarna za ljudi z oslabelim imunskim sistemom.

Regulirana uporaba

Zaradi intenzivnih sprememb v rastlinski proizvodnji in okoljskih sprememb nekateri škodljivi organizmi, med njimi tudi polži, v zadnjih letih povzročajo vedno večjo škodo v rastlinski proizvodnji. Z direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta sprejeto 13. januarja 2009 so se države članice zavezale k implementaciji integriranega varstva rastlin. Eden od principov takega varstva je zmanjšanje rabe kemičnih pesticidov. Nadalje se skladno z odločitvijo Evropske komisije opušča in prepoveduje številne prej dovoljene aktivne substance, npr. metaldehid (Odločba Komisije C/2008/7637 z dne 5. decembra 2008). Tako je postalo nujno iskanje novih, za okolje varnih pristopov varstva rastlin in razvoj nekemičnih metod zatiranja polžev, ki povzročajo škodo v rastlinski pridelavi (Kozłowska et al., 2014).

Za enega od uspešnih načinov biotičnega zatiranja polžev se je v tujini že izkazala uporaba parazitske ogorčice P. hermaphrodita (Speiser & Andermatt, 1996; Ošterc, 2003; France in sod., 2002; Ester in sod., 2003; Rae in sod., 2009; Kozłowska in sod., 2014) V Sloveniji parazitskih ogorčic za te namene še ne moremo uporabljati saj je omejena vrsta na seznamu tujerodnih organizmov, zato je njena uporaba regulirana in nadzorovana s spodaj navedenimi predpisi.

Uporabo koristnih organizmov za biotično varstvo v Sloveniji ureja Zakonom o varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/2001, 45/2004-ZdZPKG, 86/2004, 61/2006-ZDru-1, 40/2007, 62/2007-ZZVR-1-UPB2, 36/2010 in 40/14 – ZIN-B). Postopke in obveznosti pri izvajanju dejavnosti povezanih z biotičnim varstvom rastlin podrobneje določa Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/06 z dne 28.4.2006). Pri tujerodnih vrstah je obvezna tudi izdelava presoje tveganja za naravo, ki jo izdelajo pooblaščenci v skladu s predpisi na področju ohranjanja narave. Ocena je bila pripravljena skladno z veljavnim Pravilnikom o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Uradni list RS, št. 43/02 z dne 17.5.2002).

Uporaba P. hermaphrodita v tujini

Leta 1993 je Wilson patentiral uporabo ogorčic iz rodu Phasmarhabditis (vrsta P. hermaphrodita) za zatiranje gospodarsko pomembnih polžev. Pripravek so patentirali pod uradnim imenom Nemaslug®, na Britanskem tržišču ga je moč kupiti že od l. 1994 (Laznik in Trdan 2009). Od tam se je uporaba razširila tudi v druge evropske države.

Po podatkih Evropske in Mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) se parazitske ogorčice polžev vrste P. hermaphrodita se uporablja v sledečih EPPO državah članicah: Belgija, Danska, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska in VB. Uporabljajo se na prostem in v zaprti prostorih. Našli smo tudi podatek, da je komercialni pripravek Nemaslug na osnovi P. hermaphrodita možno kupiti v sledečih državah: Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nemčija, Norveška, Nizozemska, Poljska, Španija, Švica in Velika Britanija (Rae in sod., 2007). V bazi BPDB (Bio-Pesticide Database) navajajo, da se P. hermaphrodita uporablja v sledečih evropskih državah: Belgija, Češka, Danska, Francija, Irska, Italija, Nemčija, Norveška, Nizozemska, Švedska, Švica in Velika Britanija.

Ogorčice vrste P. hermaphrodita so fakultativni paraziti, kjer infektivne ličinke v zemlji po vstopu v polža sprostijo svojo simbiontsko bakterijo (Moraxella osloensis). Vedenje parazitiranih polžev se kmalu po okužbi spremeni saj se zakopljejo v tla, prenehajo se prehranjevati in po nekaj dneh poginejo (Glen in sod., 2000; Pechova in Foltan, 2008). Bakterija s svojimi toksini povzroči smrt gostitelja (polža) v obdobju od 4 do 21 dni po infekciji. Ličinka P. hermaphrodita v polžu nadaljuje svoj razvoj v fazo odraslega osebka šele, ko je polž mrtev in se v njem kasneje tudi razmnožuje, saj je hermafrodit (Wilson in sod. 1993a; Tan in Grewal, 2001).

Laznik in Trdan (2009) sta pregledala literaturo in zbrala podatke o gostiteljskih vrstah polžev za ogorčico P. hermaphrodita: Vrsta P. hermaphrodita je v visokih koncentracijah (1,9 x 10⁴/polža) učinkovita pri zatiranju naslednjih vrst polžev: Deroceras reticulatum, D. panormitanum (Lessona & Pollonera), Arion silvaticus Lohmander, A. distinctus Mabille, A. intermedius Normand, A. ater, Tandonia budapestensis (Hazay) in T. sowerbyi (Férussac) (Wilson et al. (1993a) v Laznik in Trdan 2009). Pri nizki koncentraciji suspenzije ogorčic (300-2700 infektivnih ličink/polža) je vrsta P. hermaphrodita povzročila značilno stopnjo smrtnosti polžev vrst D. reticulatum, D. leave (Müller) in Leidyula floridana (Leidy) (Grewal et al. (2003b v Laznik in Trdan 2009). Občutljivi so tudi polži vrst Helix aspersa (Müller) (Glen et al., 1996), A. lusitanicus Mabille (Speiser et al., 2001; Grimm, 2002) in A. hortensis Férussac (Grewal et al., 2003b) (v Laznik in Trdan 2009). Kot občutljive v laboratorijskih poskusih so se izkazale tudi štiri vrst polžev, ki veljajo za najbolj škodljive v Avstraliji; Theba pisana (Müller), Cernuella virgata (Da Costa), Cochlicella acuta (Müller) in Cochlicella barbara (L.). (Coupland 1995 v Laznik in Trdan 2009). Kasneje pa so pokazali da na prostem delujejo le na vrsto Cepaea hortensis Müller (Wilson in sod. 2000 v Laznik in Trdan 2009).

Puža in sod. (2016) so nedavno zbrali podatke o učinku ogorčice P. hermaphrodita na netarčne organizme. Učinek komercialnega seva ogorčice P. hermaphrodita so testirali na številnih nevretenčarjih v različnih študijah. P. hermaphrodita učinkuje na številne polže s hišico in polže lazarje, vključno z netarčnimi mehkužci (Molusca). Vrsti Cepaea hortensis in vodni polž Lymnaea stagnalis sta občutljiva na zelo visoke odmerke, ki večkrat presegajo priporočen odmerek za P. hermaphrodita. Vrsta Physa fontinalis ni občutljiva (Wilson in sod., 2000; Coupland 1995; Morley in Morritt 2006). Nekateri drugi polži (Succinaea putris, Pomatias elegans, Cepaea nemoralis in drugi) se lahko okužijo s P. hermaphrodita vendar je vpliv na njih zelo majhen, če sploh je. Negativnega vpliva na deževnike Lumbricus terrestris in Eisenia foetida in še nekatere druge niso dokazali Grewal in Grewal 2003; De Nardo in sod., 2004), prav tako ne proti žuželkam Pterostichus melanarius, Zophobas morio in Galleria mellonella (Wilson in sod., 1994; Rae in sod., 2007). P. hermaphrodita živi v povezavi s številnimi bakterijami, ki jih pogosto najdemo v zemlji (Wilson in sod., 1994a, 1994b), in nekatere med njimi, na pr. Stenotrophomonas maltophilia (Nermut in sod., 2014) je lahko nevarna za ljudi s poslabšanim imunskim sistemom.

P. hermaphrodita so uspešno uporabili v številnih poljskih poskusih in različnih Evropskih državah, vključno z Veliko Britanijo, Hrvaško (Ošterc, 2003), Francijo, Nizozemsko, Španijo (Iglesias in sod., 2003) in Švico (Speiser & Andermatt, 1996). Uspešni testi učinkovitosti so bili opravljeni tudi v Čilu (France in sod., 2002) in ZDA (citirano v Rae in sod., 2009: Wilson et al., 1994a, 1995; Speiser in Andermatt, 1996; Glen in sod., 2000; Ester in sod., 2003a,b,c; Grewal in sod., 2001).

V testih na Poljskem so pokazali, da vrsta P. hermaphrodita parazitira in ubije več vrst golih polžev, tudi invazivno vrsto polža španski lazar (Arion lusitanicus), ki povzroča znatno gospodarsko škodo na gojenih rastlinah (Kozłowska in sod., 2014).

V Veliki Britaniji so Rae in sod. (2009) izvedli testiranje učinkovitosti P. harmaphrodita za zaščito kitajskega zelja, učinkovitost pa so primerjali s kemičnima liacidoma na osnovi železovega fosfata in metaldehida.

Na Nizozemskem so Ester in sod. (2003) uspešno zaščitili zelene beluše/šparglje (Asparagus officinalis L.) z uporabo pripravka na osnovi P. harmaphrodita.

Ogorčice vrste P. hermaphrodita se v tleh obdržijo do 99 dni s pomočjo sluzi in izločkov lazarjev, v katere prodrejo prek izločalne odprtine in jih okužijo z bakterijo Moraxella osloensis, ki je toksična za polže. Ogorčice se hranijo s temi bakterijami, ki ostajajo v tleh v umrlih okuženih polžih, tako da lahko novi rodovi okužijo zdrave polže (Knapič & Vaupotič: 2015). Vse skupaj pa se mora odvijati v zadosti vlažnih razmerah in dovolj veliki populaciji polžev, pri španskem lazarju pa še dovolj zgodaj v rastni dobi, saj je zatiranje s parazitsko ogorčico P. hermaphrodita uspešno samo pri mladičih španskega lazarja (Kozłowska et al., 2014).

Ker rezultatov laboratorijskih poskusov ne moremo nekritično prenašati v razmere na prostem, je bilo v poljskih razmerah izvedenih veliko poskusov, v katerih so preizkušali neciljno delovanje P. hermaphrodita na netarčne organizme.

Wilson in sod., 2000 so v Veliki Britaniji testirali vpliv P. hermaphrodita na netarčne organizme. V poljskem poskusu niso pokazali znatnega vpliva na katerokoli od devetih zabeleženih vrst polžev. V laboratorijskih razmerah so testirali občutljivost sedmih vrst polžev (Monacha cantiana, Cepaea hortensis, C. nemoralis, Pomatias elegans, Oxychilus helveticus, Clausilia bidentata in Discus rotundatus). Tretiranje zemlje s priporočenim odmerkom P. hermaphrodita je povzročilo smrtnost samo pri eni vrsti M. cantiana ter pri tarčni občutljivi vrsti Deroceras reticulatum. Tretiranje zemlje s petkratnim priporočenim odmerkom je povzročilo smrtnost pri vrstah M. cantiana in C. hortensis ter pri tarčni občutljivi vrsti D. reticulatum, ne pa pri nobeni drugi vrsti. Avtorji so zaključili, da uporaba P. hermaphrodita v Veliki Britaniji verjetno ne predstavlja bistvene nevarnosti za neciljne mehkužce.

Morley in Morritt (2006) sta v Veliki Britaniji proučevala vpliv P. hermaphrodita na netarčne vodne mehkužce. Testirala sta vpliv na dva široko razširjena vodna polža Lymnaea stagnalis in Physa fontinalis, v koncentraciji komercialnega pripravka, ki ga priporočajo za zalivanje, ter v enkrat redčeni suspenziji, polži pa so bili ogorčicam izpostavljeni 14 dni. Preživetje L. stagnalis je bilo bistveno zmanjšano pri obeh koncentracijah, pri P. fontinalis pa ne.

Iglesias in sod. (2003) so v Španiji v dvoletnem poskusu testirali učinkovitost P. hermaphrodita in limacida na osnovi metaldehida za zaščito različnih zelenjadnic pred polži. Obravnavanje z metaldehidom in obravnavanje z ogorčicami uporabljenimi na začetku vsakega testiranja in brez predhodnega gnojenja sta značilnozmanjšali škodo zaradi polžev, samo v obravnavanju z metaldehidom pa je bilo zmanjšano tudi število polžev na pridelku. Spremljali so tudi vpliv uporabe P. hermaphrodita oz. limacida na osnovi metaldehida na polže, deževnike, nematode, pršice in kolembole v zemlji. Število polžev vrste D. reticulatum se je zmanjšalo samo v obravnavanjih z metaldehidom, biotični pripravek pa je zmanjšal

število polžev A. ater, medtem ko na polže vrst Ponentina ponentina (Morelet) in Oxychilus helveticus (Blum) ni vplival, kot tudi ne na deževnike Lumbricus spp. Uporabe P. hermaphrodita je imela vpliv na število ogorčic v zemlji, ni pa vplivala na število pršice in kolembol.

Komercialno gojijo P. hermaphrodita na čisti bakterijski kulturi vrste Moraxella osloensis. Rea in sod. (2010) pa so proučili s katerimi vrstami bakterij se ogorčica povezuje in vivo, če jo gojimo v polžih. Izkazalo se je, da ogorčice P. hermaphrodita ne obdržijo bakterij M. osloensis, pač pa se poveže s različnimi bakterijskimi združbami, kar pa ne vpliva na njeno virulenco. To je izrazito drugače kot pri entomopatogenih ogorčicah, ki tvorijo zelo specifične medsebojne povezave z določenimi bakterijami iz skupine Enterobacteriaceae.

Raziskave na Kmetijskem inštitutu Slovenije

Inventarizacija ogorčic vrste P. hermaphrodita za namene biotičnega varstva

Z namenom, da bi v Sloveniji dokumentirali prisotnost tujerodne vrste ogorčice P. hermaphrodita smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije analizirali 24 vzorcev zemlje zbranih v l. 2016 in 2017 iz različnih geografskih lokacij in različnih habitatov, kjer se polži pogosteje pojavljajo (travnik, vrt, njiva, gozd, gozdni rob, rečni breg, brežina potoka, vinograd, hmeljišče). Iz vzorcev zemlje smo uspešno izločili prostoživeče ogorčice in izolirali njihovo DNA. Prisotnost ogorčic vrste P. hermaphrodita smo preverjali z molekularno metodo na osnovi PCR v realnem času. Vrsta P. hermaphrodita ni bila prisotna v nobenem od testiranih vzorcev.

Opravljeno delo in zaključki so podrobno opisani na:

https://www.ivr.si/app/uploads/2023/01/IZROCEK-6-2-dvoletno-testiranja-Phasmarhabditis-System_compressed-1.pdf

Testiranje komercialnega pripravka za biotično zatiranje polžev v solati in kumarah

V rastnih sezonah 2018 in 2019 smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije izvedli poskus zatiranja polžev v solati in kumarah, ki so rasle na mikroparcelah. V sezoni 2018 je biotični pripravek Phasmarhabditis-System (proizvajalec Biobest, Belgija) pokazal zmanjšanje poškodb na solati in večje preživetje kalic rastlin kumar kot kontrolno obravnavanje brez limacida, vendar manjšo učinkovitost kot kemični limacid na osnovi metaldehida (slika 3). V sezoni 2019 poskus zaradi vremenskih razmer ni bil uspešen.

Opravljeno delo in zaključki so podrobno opisani na:

https://www.ivr.si/app/uploads/2023/01/IZROCEK-6-2-dvoletno-testiranja-Phasmarhabditis-System_compressed-1.pdf

Ekonomska analiza uporabe komercialnega pripravka na osnovi P. hermaphrodita za zatiranje polžev

Primerjava stroškov zatiranja polžev v solati je pokazala, da je biotično zatiranje polžev na podlagi parazitskih ogorčic P. hermaphrodita stroškovno izredno neučinkovito.

Ekonomske analize so natančno opisane na:

https://www.ivr.si/app/uploads/2023/01/IZROCEK-21-porocilo-z-opisom-metode-in-kljucnih-rezultatov-ekonomskega-ovrednotenja-varstva-z-MNT-za-izbrane-zelenjadnice.pdf

Viri podatkov in informacij

BPDB: Bio-Pesticide Database (iskanje 6.9.2017), baza, ki jo vzdržuje The University of Hertfordshire je zanesljiv vir podatkov o tradicionalnih pesticidih za kmetijsko pridelavo, kot tudi pesticidih na osnovi naravnih spojin.

Coupland JB. 1995; Susceptibility of helicid snails to isolates of the nematode Phasmarhabditis hermaphrodita from Southern France. Journal of Invertebrate Pathology.; 66: 207-208.

De Nardo EAB, Sindermann AB, Grewal SK, Grewal PS. 2004;Non-susceptibility of earthworm Eisenia fetida to the rhabditid nematode Phasmarhabditis hermaphrodita, a biocontrol agent of slugs. Biocontrol Science and Technology. 14:93-98.

EPPO (http://archives.eppo.int/EPPOStandards/biocontrol_web/nematoda.htm#phasmhe)

EPPO Bulletin (2015) 45 (3), 351–358: PP 1/95 (4) Efficacy evaluation of molluscicides.

EPPO Bulletin (2015) 45 (3), 359–363PP 1/289 (1) The design and use of molluscicide small plot cage (barriered) field trials.

Ester A., Molendijk L.P.G. 2003. Field experiments using the rhadbitid nematode Phasmarhabditis hermaphrodita or salt as control measure slugs in green asparagus. Crop Protection, 22: 689-695

Fauna Europaea (https://fauna-eu.org/) (iskanje 6.9.2017)

France, A. & Gerding, M. (2000). Discovery of Phasmarhabditis hermaphrodita in Chile and its pathological differences with the U.K. isolate in slug control. Journal of Nematology. 32, 430.

France Andrés, Gerding Marcos, Céspedes Cecilia, Cortez Mónica. 2002. Slug control (Derocera reticulatum Müller) with Phasmarhabditis hermaphrodita Schneider (Nematoda:

Rhabditidae) in non-tillage crop systems. Agricultura Técnica. v.62 n.2 http://dx.doi.org/10.4067/S0365-28072002000200001

Gerič Stare Barbara, Strajnar Polona, Širca, Saša. Biotično zatiranje polžev v solati in kumarah s pripravkom na podlagi parazitskih ogorčic = Biological control of slugs in lettuce and cucumbers with a commercial product based on parasitic nematodes. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvlečki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 83-84.

Gerič Stare Barbara, Štrukelj Melita. Parazitske ogorčice polžev. V: Razinger Jaka (ur.). Zdravju in okolju prijazne metode varstva rastlin. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin. 2019, str. 125-129

Genena M.A.M., Mostafa F.A.M., Fouly A.H., Yousef A.A. 2011, First record for the slug parasitic nematode, Phasmarhabditis hermaphrodita (Schneider) in Egypt. Archives of Phytopathology and Plant Protection, Vol. 44, No. 4, 2011, 340–345

Glen D. M., Wilson M. J., Brain P., and Stroud G., 2000. Feeding Activity and Survival of Slugs, Deroceras reticulatum, Exposed to the Rhabditid Nematode, Phasmarhabditis hermaphrodita: A Model of Dose Response. Biological Control 17: 73–81.

Grewal SK, Grewal PS. 2003;Survival of earthworms exposed to the slug-parasitic nematode

Phasmarhabditis hermaphrodita. Journal of Invertebrate Pathology. 82:72-74.

Iglesias J, Castillejo J, Castro R. 2003. The effects of repeated applications of the molluscicide metaldehyde and the biocontrol nematode Phasmarhabditis hermaphrodita on molluscs, earthworms, nematodes, acarids and collembolans: a two-year study in north-west Spain. Pest Manag Sci. 59(11):1217-24.

Karimi, J., Kharazi-Pakadel, A. & Robert, S.J. (2003). Report of pathogenic nematodes of slugs, Phasmarhabditis hermaphrodita (Nematoda: Rhabditida) in Iran. Journal of Entomological Society of Iran 22, 77-78.

Knapič Vlasta, Vaupotič Marjan. 2015. Pristop k obvladovanju prerazmnožitev golih polžev iz rodu Arion. Zbornik predavanj in referatov 12. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. Ptuj, 3.-4. marec 2015. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije. str. 94-102.

Kozłowska, M., M. Jaskulska, A. Łacka, R. J. Kozłowski (2014) Analysis of studies of the effectiveness of a biological method of protection for organic crops. Biometrical Letters, 51, 1: 45-56 DOI:10.2478/bile-2014-0004

Kozłowski J. 2000. Reproduction of Arion lusitanicus Mabille, 1868 (Gastropoda: Pulmonata: Arionidae) introduced in Poland. Journal of Plant Protection Research, 8: 87–94

Kozłowski J., Kozłowska M. 1998. Food preferences of the slug Arion lusitanicus Mabille (Gastropoda: Stylommatophora) in south‐east part in Poland. Journal of Plant Protection Research, 38: 81–83

Laznik, Ž., S. Trdan (2009). Parazitske ogorčice polžev. Acta agriculturae Slovenica, 93, 1: 87-92.

Loomans Antoon J.M. 2015. Environmental benefits and risks of biological control: evaluation of natural enemies as a basis for releasing BCAS in The Netherlands, Zbornik predavanj in referatov 12. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. Ptuj, 3.-4. marec 2015, Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije (Plant Protection Society of Slovenia), str. 7-13

Morley NJ, Morritt D. 2006; The effects of the slug biological control agent, Phasmarhabditis hermaphrodita (Nematoda), on non-target aquatic molluscs. Journal of Invertebrate Pathology. 92:112-114.

Nermuť J, Půža V, Mráček Z. The effect of different growing substrates on the development and quality of Phasmarhabditis hermaphrodita (Nematoda: Rhabditidae). Biocontrol Science and Technology. 2014;24:1026-1038.

Oštrec Ljerka 2003. Novi modeli suzbijanja štetnih puževa u povrćarstvu

Pelko N. 2009. Preprečevanje prerazmnožitve polžev. Kmetijski zavod Novo Mesto. http://www.kmetijskizavod-nm.si/arhiv/nasveti

Pechova H., Foltan P., 2008. The parasitic nematode Phasmarhabditis hermaphrodita defends its slug host from being predated or scavenged by manipulating host spatial behaviour. Behavioural Processes 78: 416–420.

Pieterse, A., Malan, A. P., & Ross, J. L. (2017). Nematodes that associate with terrestrial molluscs as definitive hosts, including Phasmarhabditis hermaphrodita (Rhabditida: Rhabditidae) and its development as a biological molluscicide. Journal of Helminthology, 91(5): 517-527.

Půža Vladimír, Mráček Zdeněk and Nermuť Jiří. 2016. Novelties in Pest Control by Entomopathogenic and Mollusc-Parasitic Nematodes. V: Integrated Pest Management (IPM): Environment Sound Pest Management. Edited by Harsimran Kaur Gill and Gaurav Goyal, 198 pages, Publisher: InTech (http://dx.doi.org/10.5772/64578)

Rae Robbie G, Robertson Jamie F., Wilson Michael J. 2009. Optimization of biological (Phasmarhabditis hermaphrodita) and chemical (iron phosphate and metaldehyde) slug control. Crop Protection 28 (2009) 765–773

Rae RG, Tourna M, Wilson MJ. 2010. The slug parasitic nematode Phasmarhabditis hermaphrodita associates with complex and variable bacterial assemblages that do not affect its virulence. J Invertebr Pathol. 104(3):222-6.

Rae R, Verdun C, Grewal P, Robertson JF, Wilson MJ. 2007; Biological control of terrestrial molluscs using Phasmarhabditis hermaphrodita: progress and prospects. Pest Management Science. 63:1153-1164.

Speiser, B., & Andermatt, M. (1996). Field trials with Phasmarhabditis hermaphrodita in Switzerland. Paper presented at the Slug and Snail Pests in Agriculture, Canterbury, UK

Tan L., Grewal S., 2001. Infection behavior of the rhabditid nematode Phasmarhabditis hermaphrodita to grey garden slug Deroceras reticulatum. J. Parasitol. 87: 1349–1354.

Tandingan De Ley I,.McDonnell RD, Lopez S, Paine TD, De Ley P, 2014, Phasmarhabditis hermaphrodita (Nematoda: Rhabditidae), a potential biocontrol agent isolated for the first time from invasive slugs in North America. Nematology 16 1129-1138

Tehnološki list za pripravek Phasmarabditis-System

Wilson, M.J., G. Burch, M. Tourna, L.T. Aalders and G.M. Barker (2012). The potential of a New Zealand strain of Phasmarhabditis hermaphrodita for biological control of slugs. New Zealand Plant Protection 65: 161-165

Wilson M.J., Glen D.M., George S.K., 1993a. The rhabditid nematode Phasmarhabditis hermaphrodita as a potential biological control agent for slugs. Biocontrol Sci. Technol. 3: 503–511.

Wilson MJ, Glen DM, George SK, Butler RC. 1993b. Mass cultivation and storage of the rhabditid nematode Phasmarhabditis hermaphrodita, a biocontrol agent for slugs. Biocontrol Science and Technology;3(4):513–21.

Wilson MJ, Glen DM, Pearce JD, Rodgers PB. Monoxenic culture of the slug parasite Phasmarhabditis hermaphrodita (Nematoda: Rhabditidae) with different bacteria in liquid and solid-phase. Fundamental and Applied Nematology. 1995;18:159-166.

Wilson M.J., Grewal, P.S. 2005. Biology, production and formulation of slug-parasitic nematodes. V: Nematodes as biocontrol agents. Grewal P.S., Ehlers R.U., Shapiro-Ilan D.I. (eds.). Nematodes as biocontrol agents. Wallingford, CAB Publishing.

Wilson MJ, Hughes LA, Hamacher GM, Glen DM. Effects of Phasmarhabditis hermaphrodita on non-target molluscs. Pest Management Science. 2000;56:711-716.

Wilson MJ, Glen DM, Hughes LA, Pearce JD, Rodgers PB. 1994a; Laboratory tests of the potential of entomopathogenic nematodes for the control of field slugs (Deroceras reticulatum). Journal of Invertebrate Pathology. 64:182-187.

Wilson MJ, Glen DM, Pearce JD, Rodgers PB. 1994 b. Effects of different bacterial isolates on growth and pathogenicity of the slug-parasitic nematode Phasmarhabditis hermaphrodita. Proceedings Brighton Crop Protection Conference, Pests and Diseases. 1994;3:1055-1060.

Wilson, M., & Rae, R. (2015). Phasmarhabditis hermaphrodita as a Control Agent for Slugs. In Nematode Pathogenesis of Insects and Other Pests. 509-521. Springer International Publishing