Plenilska polonica Chilocorus bipustulatus

Chilocorus bipustulatus

Špela Modic, januar 2026

Uvod

Vrsta Chilocorus bipustulatus (Linnaeus, 1758) (Coleoptera: Coccinellidae) je plenilec kaparjev (Hemiptera: Coccoidea), zlasti predstavnikov iz družine pravih kaparjev (Diaspididae). Ličinke in odrasli osebki aktivno plenijo vse razvojne stadije kaparja. Zaradi prehranske specializacije in visoke plenilske učinkovitosti ima polonica C. bipustulatus pomembno vlogo pri naravni regulaciji populacij kaparjev. Najpogosteje jo najdemo v sadovnjakih (oljke, citrusi, jablane), vinogradih, okrasnih zasaditvah, gozdnih robovih in grmovni vegetaciji. Posebej je vezana na habitate, kjer so prisotni kaparji.

Sistematika: razred: Insecta (žuželke); red: Coleoptera (hrošči); družina: Coccinellidae (polonice): rod Chilocorus

Izvor in razširjenost organizma

Polonica C. bipustulatus izvira iz palearktičnega območja. V novejših taksonomskih in favnističnih pregledih je kot naravni areal navedena Evropa, zahodna in osrednja Azija (Bližnji vzhod, Srednja Azija), atlantski toki (Azori) ter Severna Afrika. Vrsta je bila vnesena oz. se je razširila na območje Severne Amerike, Havajev in tropskega območja Afrike, med tem ko njena prisotnost na območju Južne Amerike ni popolnoma jasna.

Opis in bionomija

Polonica C. bipustulatus je precej majhna, dolga približno 3 do 4 mm. Telo je močno konveksno, skoraj polkrožno, z značilno sijočo črno obarvanostjo pokrovk. Tipalke so kratke,
Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 2
8-člene. Na posamezni pokrovki ima prečno dve ali več rdečih pik, ki so lahko združujejo. Glava je rdečerjava, oprsje črno, noge temno rjave do črne. Okoli pokrovk je izrazit rob.
Ličinke so podolgovate, rahlo sploščene, sivkaste do temno rjave, pogosto z voskastimi izločki na površini telesa, kar je značilno za številne polonice, specializirane za plenjenje kaparjev. Tako odrasli osebki kot ličinke so aktivni plenilci pravih kaparjev (Diaspididae), npr. iz rodov Aonidiella, Aspidiotus, Diaspidiotus, kot tudi volnatih kaparjev (Pseudococcidae) in kaparjev iz družine Coccidae. Odrasle polonice in ličinke s čeljustmi predrejo ščit kaparja in izsesajo vsebino, slednje so pogosto še učinkovitejše pri zmanjševanju populacij plena.
Samice odlagajo jajčeca posamično ali v manjših skupinah v bližini kolonij kaparjev. Razvoj ličinke poteka skozi štiri larvalne stopnje, sledi stadij bube, ki je običajno pritrjena na površini rastlin. V sredozemskih razmerah ima lahko 2–3 rodove letno, v zmernejših območjih običajno 1–2. Odrasli osebki so aktivni od maja do oktobra. Prezimujejo v razpokah skorje, pod odpadlim listjem ali v drugih zavetjih.

Uporaba v biotičnem varstvu

Plenilska polonica C. bipustulatus je na seznamu koristnih organizmov, ki se jih lahko varno uporablja v EPPO regiji in tudi na Seznamu domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin po slovenskem Pravilniku o biotičnem varstvu rastlin, kar pomeni, da se jo sme uporabljati v okviru biotičnega varstva v Sloveniji v sadovnjakih.
Vrsta Chilocorus bipustulatus je ena najbolje raziskanih in praktično najpomembnejših plenilskih polonic za biotično varstvo proti kaparjem v trajnih nasadih. V znanstveni literaturi je pogosto opisana kot ključni naravni sovražnik pravih kaparjev (Diaspididae), zlasti v sredozemskih in submediteranskih agroekosistemih.

Načini uporabe

1. Varovalno biotično varstvo

   • ohranjanje avtohtonih populacij z omejeno uporabo insekticidov,

   • uporaba selektivnih fitofarmacevtskih sredstev,

   • vzdrževanje zavetij (raznolika vegetacija, razpoke v skorji, robni pasovi).

2. Klasično biotično varstvo (redko)

   • v nekaterih sredozemskih državah so bili izvedeni poskusi namernega sproščanja odraslih osebkov v oljčnikih in nasadih agrumov.

Prednost plenilske polonice Chilocorus bipustulatus je, da je avtohtoni in zelo učinkovit plenilec kaparjev, pri katerem so aktivni tako ličinke kot odrasli osebki, zato je dobro združljiv z integriranim varstvom rastlin. Omejitve so predvsem počasnejše delovanje v primerjavi s kemičnimi sredstvi, odvisnost učinkovitosti od gostote plena ter občutljivost na širokospektralne insekticide. Poleg tega je komercialna razpoložljivost omejena, kljub temu pa ima pomembno vlogo kot regulator populacij kaparjev v sadovnjakih, vinogradih in oljčnikih.

Viri

Hecht, O. (1936). Studies on the Biology of Chilocorus bipustulatus (Coleoptera-Coccinellidae) an Enemy of the Red Scale Chrysomphalus aurantii. Bulletin de la Société entomologique d’Égypte, 20: 299-326.
Stathas, G. J., Bouras, S. L., Elipoulos, P. A., & Emmanouel, N. G. (2005). Control of diaspidid scales on olive trees by releasing coccinellid predators. IOBC WPRS BULLETIN, 28(9), 157.
Nedvěd O. (2015). Ladybird Beetles (Coccinellidae) of Central Europe. Zoological Keys. Praha: Academia. 303.