Tenčičarice

Chrysoperla spp.

Tina Cerar, januar 2024

Uvod

Tenčičarice (rod Chrysoperla) so nežne zelene žuželke in so ene izmed najpomembnejših koristnih organizmov za zatiranje škodljivcev. Ličinke so plenilci in se prehranjujejo z listnimi ušmi, volnatimi kaparji, resarji, ščitkarji, kapusovimi sovkami, pršicami, listnimi  bolšicami, manjšimi gosenicami in jajčeci drugih žuželk. Odrasle tenčičarice se praviloma prehranjujejo z medeno roso in cvetnim prahom, pri nekaterih vrstah pa so tudi odrasle tenčičarice plenilci.

Sistematika

Insecta (žuželke); Red: Neuroptera (mrežekrilci); Družina: Chrysopidae (tenčičarice); Rod: Chrysoperla

Izvor in razširjenost organizma

Družina tenčičaric (Chrysopidae) šteje okrog 85 rodov in več kot 2000 vrst, ki so razširjene po vsem svetu.

Navadna tenčičarica (Chrysoperla carnea) je kozmopolitska vrsta, ki je tudi potrjeno prisotna vrsta v Sloveniji. Poznamo laško tenčičarico (Italochrysa italica), ki sodi v isto družino kot navadna tenčičarica in jo najdemo pri nas v Slovenskem primorju. V red pravih mrežekrilcev uvrščamo še rod rjavih mrežekrilcev (Micromus spp.) in rod voščenih mrežekrilcev (Coniopteryx spp.), ki so prav tako plenilci.

Opis in bionomija

Tenčičarice imajo popolno preobrazbo kot na primer hrošči, metulji in dvokrilci. Jajčeca so ovalno elipsaste oblike, zelenkaste barve in merijo v dolžino približno 1mm. Nameščena so na nitkah oz. pecljih, ki so dolgi od 2 do 5,5 mm. Iz jajčec se razvije ličinka, ki se prehranjuje plenilsko. Ličinke so sive do rjave barve, velike od 1 do 8 mm. Ličinka po treh levitvah zaključi rast in se zabubi. Buba je bele barve in spominja na majhno kroglico vate. Iz bube se v svilnatem zapredku pritrjenemu na listu, vejici ali lubju rastline, kjer se je ličinka prehranjevala, razvije odrasla žuželka.

Telo odrasle tenčičarice (imago) je mehko in nežno, obarvano zelene barve. Odrasla žuželka v razponu kril meri od 2,3 do 3,6 cm. Krila so velika prozorna, prepredena z mnogo žilicami, ki spominjajo na prosojne tančice ali nežne čipke, od koder izvira angleško ime tenčičarice (lacewings ang. lace– čipke in wings – krila). V času, ko odrasla žuželka miruje, ima krila strehasto zložena. Na glavi ima nitaste tipalke in zeleno svetleče oči. Prehranjuje se z medeno roso in cvetnim prahom, vendar so občasno tudi plenilci kakor v stadiju ličinke.

Uporaba v biotičnem varstvu

Ena ličinka tenčičarice lahko na dan zaužije od 30 do 50 listnih uši. V času celotnega razvoja zaužije do 400 listnih uši, po nekaterih podatkih pa celo do 800  listnih uši dnevno, zato je vnos tenčičaric smiseln ob pojavu škodljivca bodisi v naravo ali v zavarovane prostore. Aktivne so pri temperaturah med  12°C in 35°C, glede vlage niso zahtevne. Navadno tenčičarico tržijo števila podjetja v komercialne namene, zato je pri vnosu in količini jajčec ali ličink potrebno upoštevati navodila proizvajalca.

Uporabljeni viri

FITO-INFO http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_12.asp

Lengar M. 2020. Koristni organizmi v vrtu. Kamnik, samozaložnik. 127 str.

Lengar M. 2020. Biotično varstvo rastlin. Kamnik, samozaložnik.

Milevoj L. 2011. Biotično zatiranje škodljivcev v zavarovanih prostorih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. 84 str.

Prirodoslovni muzej Slovenije. 2023. Imenik slovenskih imen nevretenčarjev. http://anthrenus.pms-lj.si/imenik/imenik.php (Dostop: 24.11.2023)