Trichogramma brassicae – parazitoid koruzne vešče

Trichogramma brassicae Bezdenko, 1968

Jaka Razinger in Primož Žigon, junij 2024

Uvod

Trichogramma brassicae je predstavnik iz rodu Trichogramma (Hymenoptera: Trichogrammatidae) – drobnih osic, ki sodijo med manjše žuželke, saj merijo zgolj med 0,5 in 1,5 mm v dolžino. So jajčni parazitoidi, kar pomeni, da samice svoja jajčeca odlagajo v jajčeca gostitelja ter jih tako uničijo. Vrste iz rodu Trichogramma so generalisti, saj samice parazitirajo približno 200 vrst gostiteljev iz družin metuljev (Lepidoptera), dvokrilcev (Diptera), hroščev (Coleoptera), kožekrilcev (Hymenoptera), mrežekrilcev (Neuroptera) in velekrilcev (Megaloptera). V kmetijstvu so pomembni naravni sovražniki številnih vrst škodljivcev vrtnin in poljščin, zlasti metuljev, zato se v biotičnem varstvu uporabljajo že skoraj 100 let. Najbolj znana je uporaba T. brassicae za zatiranje koruzne vešče, poleg tega pa se v obliki komercialnih proizvodov za biotično zatiranje različnih vrst škodljivih metuljev uporabljajo še vrste T. pintoi, T. evanescens, T. dendrolimi, T. cacoeciae idr.

Gojenje in množično izpuščanje T. brassicae za namene biotičnega zatiranja koruzne vešče je bilo v Evropi prvič opravljeno v Franciji v 80. letih prejšnjega stoletja. Tovrstni način preplavnega biotičnega varstva se danes v Evropi vsako leto izvaja na približno 150.000 ha koruznih polj, največ v Franciji, Nemčiji in Švici.

Sistematika

Razred: Insecta (žuželke); Red: Hymenoptera (kožekrilci); Družina: Trichogrammatidae

Izvor in razširjenost organizma

Različne vrste iz rodu Trichogramma so znane po vsem svetu, v Evropi je domorodnih okoli 50 vrst. T. brassicae izhaja iz Moldavije, njena prisotnost pa je potrjena v večini evropskih držav. V Sloveniji je bila prvič uradno potrjena leta 2014, ko so jo odkrili v jajčecih kapusove sovke (Mamestra brassicae).

Opis in bionomija

Osice so dolge okrog 0,5–0,9 mm in rumene do rumenkasto črno-rjave barve. Glava je širša od telesa in največjo širino doseže čez oči, ki so svetlo rdeče barve. Drobna krila so prekrita z dlačicami in v razponu merijo do 1 mm. Kratke genikulatne tipalke so pri samcih dolgo odlačene, pri samicah pa pretežno gole. Samice aktivno iščejo jajčna legla gostiteljev, ki jih lahko na podlagi vonja celo razlikujejo glede na starost. Običajno parazitirajo mlajša jajčeca, v katera odložijo 2-3 jajčeca. Ob tem samice izločajo hlapne spojine s katerimi »označijo« parazitirana legla in s tem opozorijo ostale samice na odložena jajčeca. Po 24 urah se izleže ličinka, ki ima srpasto oblikovane čeljusti, s katerimi popolnoma izje vsebino jajčeca gostitelja. Razvoj ličink T. brassicae poteka znotraj jajčec gostitelja preko treh larvalnih stadijev. V tem času ličinke popolnoma izjejo vsebino jajčeca gostitelja in se v notranjosti zabubijo. Parazitirana jajčeca počrnijo, nato pa iz njih izletijo odrasle osice. Paritev poteka takoj po izvalitvi in v nekaj urah samice začnejo z iskanjem jajčnih zaleg gostiteljev in odlaganjem jajčec.

Uporaba v biotičnem varstvu

Kljub številnim možnostim uporabe T. brassicae za zatiranje različnih vrst metuljev, se ta pretežno uporablja predvsem v koruzi z namenom zatiranja koruzne vešče. Komercialno dostopni pripravki so v obliki perforiranih celuloznih kapsul, v katerih so parazitirana jajčeca močne vešče (Ephestia kuehniella). Kapsule zagotavljajo zaščito pred škodljivimi zunanjimi vplivi in omogočajo izlet odraslih osic skozi odprtine. Kapsule vsebujejo parazitirana jajčeca v katerih so ličinke T. brassicae v različnih fazah razvoja in se v obdobju treh tednov razvijejo do odraslega osebka. Ker je vrsta T. brassicae jajčni parazitoid, mora biti koruzna vešča v času vnosa v razvojnem stadiju jajčec. Pomembno je, da se vnos opravi dovolj zgodaj, ko je populacija koruzne vešče še majhna, zato je za natančnejše določevanje termina uporabe biotičnega pripravka potrebno spremljanje populacije koruzne vešče in ukrepati ob pojavu prvih jajčnih zaleg. Potrebno število izpuščenih parazitoidnih osic je odvisno tudi od gostiteljske rastline. Vnos poteka tako, da se kapsule obesijo na rastline ali pa z uporabo brezpilotnih letalnikov in posebnih aplikatorjev, ki omogočajo enakomernejši nanos tudi na večji površini (npr. večja koruzna polja). Osice so zelo občutljive na uporabo insekticidov, zato se je od vnosa dalje potrebno izogibati rabi insekticidov, predvsem neselektivnih insekticidov s širokim spektrom delovanja (npr. piretroidi).

Slika 4: Levo, zdrava in desno, parazitirana jajčeca koruzne vešče na listu koruze (foto: Jaka Razinger)

Uporabljeni viri

Bohinc T., Schmidt S., Monje J. C., Trdan S. 2015. Prva najdba parazitoidne ose Trichogramma brassicae Bezdenko, 1968 (Hymenoptera, Trichogrammatidae) v Sloveniji. Acta agriculturae Slovenica, 105(2): 323-327.

Razinger in sod., 2019. Zdravju in okolju prijazne metode varstva rastlin (str. 238). Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin.

Hoffmann M. P., Frodsham A. 1993. Natural enemies of vegetable insect pests. Cornell University.

Pinto J.D. 2006. A review of the New World genera of Trichogrammatidae (Hymenoptera). Journal of Hymenoptera Research 15: 38-163.

Pintureau B. 2011. Les especes europeennes de Trichogrammes (French Edition). InLibroVeritas, France. ISBN 978-2-35209-181-3, 96 pp.

Razinger J., Modic Š, Herz A., Urek G. 2016. Parasitoid inventarisation of European corn borer (Ostrinia nubilalis Hübner, 1796) and options for its biological control in Slovenia. Acta agriculturae Slovenica 107: 93-102.