Dlakava penuša

Cardamine hirsuta L.

Andrej Vončina, 2025

Splošno

Enoletna ali prezimna enoletna rastlina, ki ni izrazito pogosta na kmetijskih površinah. Pojavlja se tako na senčnih in vlažnih mestih kot tudi na bolj suhih in toplih rastiščih.

Rastišče

Vrtovi, njivske površine, ruderalna območja.

Mlada rastlina

Klični listi so podolgovati, žličaste do kijaste oblike. Prvi pravi listi so enostavni, kijaste ali ledvičaste oblike, kasnejši pa so pernato deljeni.

Odrasla rastlina

Rastlina zraste od 10 do 30 cm visoko. V poletnih mesecih ostane bolj zgoščena in nižja. Glavna korenina je razvita, rastlina pa porasla s ščetinastimi dlačicami. Steblo je neravno, golo ali skoraj golo.
Spodnji listi so nameščeni v rozeti, temno zelene barve, pernato deljeni v 5 do 9 krp z ledvičasto oblikovanimi segmenti. Stebelni listi so manjši, prav tako pernato deljeni, redko dlakavi, pritrjeni na steblo s pecljem.

Cvetenje

Cveti od zgodnje pomladi do poletja. Cvetovi so majhni, bele barve, združeni v čašuljasta ovršna socvetja na vrhu cvetnih stebel.

Razmnoževanje

Rastlina se razmnožuje s semeni. Plodovi so ozke, ploščate luske, dolge do 25 mm, z več drobnimi, rjavimi, štirikotnimi semeni v notranjosti.

Posebnosti

Pogosto služi kot gostiteljica pršic, ki se lahko širijo tudi na kulturne rastline.

Zatiranje

Dlakava penuša ni izrazito konkurenčen plevel, zato zatiranje običajno ni potrebno. Ob močnejši razrasti pa so učinkoviti standardni ukrepi:

  • Pravilen kolobar

  • Mehansko zatiranje (obdelava tal, košnja)

  • Kemično zatiranje – z registriranimi herbicidi