Lasasto proso

Andrej Vončina, avgust 2026

Splošno

Lasasto proso je enoletna toploljubna trava iz družine trav (Poaceae). Je poletni plevel, ki začne vznikati pozno spomladi, predvsem od maja naprej, ko se tla dovolj segrejejo, vznik pa se lahko nadaljuje tudi poleti. Pojavlja se predvsem v okopavinah in drugih spomladi sejanih kulturah. Dobro prenaša sušne in tople razmere ter lahko na ugodnih rastiščih tvori številna semena.

Rastišče

Njive, predvsem koruza in druge okopavine, vrtovi, vinogradi, obrobja njiv, nasipi, obcestne površine ter druga suha, topla in ruderalna rastišča. Uspeva na različnih tipih tal, pogosto na peščenih in dobro odcednih tleh.

Mlada rastlina

Mlade rastline so svetlo do srednje zelene. Najmlajši list je zvit. Listne ploskve so ploščate, razmeroma široke in značilno porasle z dolgimi, mehkimi dlačicami. Dlakave so tudi listne nožnice. Listna kožica je nadomeščena z vencem dlačic, ušesca manjkajo. Zaradi izrazite dlakavosti je vrsta dobro prepoznavna že v mladostnem stadiju.

Odrasla rastlina

Odrasla rastlina je šopasta in navadno zraste od 20 do 80 cm, v ugodnih razmerah tudi več. Steblo je pokončno do kipeče in razvejano pri dnu. Listne ploskve so ploščate, približno od 5 do 15 mm široke in na obeh straneh porasle z dolgimi dlačicami. Listne nožnice so prav tako izrazito dlakave.

Cvetenje

Cveti predvsem od julija do septembra. Socvetje je zelo velik, rahel in močno razvejan lat, ki lahko obsega velik del višine rastline. Vejice lata so zelo tanke, lasaste in široko razprostrte. Klaski so majhni, nameščeni na koncih dolgih in tankih vejic. Zreli lati se lahko odlomijo in jih veter kot celoto prenaša po površini.

Razmnoževanje

Razmnožuje se s semenom. Posamezna dobro razvita rastlina lahko tvori veliko število semen. Semena se širijo z vetrom, vodo, zemljo in kmetijsko mehanizacijo.

Zatiranje

Pomembno je preprečevanje semenitve in povečevanja zaloge semen v tleh. Učinkoviti so ustrezen kolobar, obdelava tal, slepa setev, okopavanje ter vzdrževanje gostega in konkurenčnega posevka. Ker vznik poteka razmeroma pozno in lahko traja daljše obdobje, je pri mehanskem zatiranju pogosto potrebnih več ukrepov. V poljščinah je možno tudi kemično zatiranje z registriranimi herbicidi za enoletne ozkolistne plevele.