Navadna kurja češnjica

Andrej Vončina, 2026

Splošno

Nizko rastoča, polegla enoletna do prezimna dvoletna rastlina. Pri rastnih razmerah nezahtevna, čeprav največrat kali pozno, v dovolj toplih pogojih.

Rastišče

Njivske površine, trajni nasadi, ruderalna območja, ob vodi.

Mlada rastlina

Klični listi so eliptične do jajčaste oblike, pri vrhu priostreni. So gladki, brez peclja. Prvi pravi listi so eliptične oblike, priostreni, celorobi, po spodnji strani so vidne temne pike, na steblo so nameščeni nasprotno.

Odrasla rastlina

Rastlina zraste od 10 do 30 cm visoko. Stebla so v preseku kvadratne oblike, so pokončna ali plezajoča. Iz stebla poganjajo številni polegli stranski poganjki. Listi so sedeči, nasprotno nameščeni, so jajčaste oblike z nerazločno konico, spodnja stran listov je prekrita s temnimi do vijoličastimi žlezami.

Cvetenje

Rastlina cveti od maja do septembra, v toplih mesecih. Cvetovi so oranžno rdeči, v redkih primerih beli ali modri. Venčni listi so široki, nameščeni na dolgih pecljih, ki izraščajo iz zalistja poganjka. Peclji so sprva upogljivi, ob dozoritvi pa togi in uvihani. Cvetovi ostanejo zaprti ob hladnem in oblačnem vremenu.

 Razmnoževanje 

Rastlina se razmnožuje s semenom. Plodovi so glavice, ki so nameščene na tankih pecljih. Pokrov na koncu vsake glavice se odpre in sprosti več  semen, ki so drobna (ok 1 mm), trikotne oblike, eliptična, temno rjava do črna.

Posebnosti

Rastlina je lahko v določenih obdobjih za živali strupena, zato se je raje izogibajo.

Zatiranje

Senčenje rastline z visokimi pridelki je učinkovito pri zaitranju kurje češnjice. Mehansko zatiranje je pogosto potrebno ponavljati, zaradi rastne dobe rastline.