Njivska preslica

Equisetum arvense L.

Andrej Vončina, 2026

Splošno

Večletna rastlina, ki se ponavadi razmnožuje vegetativno, spolno razmnoževanje pa poteka preko spor, kar je v svetu višjih rastlin edinstveno. Je živi fosil. Uspeva na kislih in vlažnih tleh. Zaradi močnega koreninskega sistema je zelo trdoživ plevel.

Rastišče

Vlažna polja, travniki, pašniki, ob jarkih, vodah.

Mlada rastlina

Ker se rastlina večinoma razmnožuje vegetativno, je kalitev zelo redka.

Odrasla rastlina

Rastlina doseže višino od 10 do 80 cm. Pri vegetativnem razmnoževanju s stoloni se razvijata 2 tipa poganjkov. Sterilni poganjki so višji, do 80 cm visoki in od 3 – 5 mm v premeru. So bledozelene barve. Na kolencih so v vretencih nameščeni stranski poganjki. Nekateri poganjki imajo lahko tudi do 20 vretenc. Fertilni poganjki so drug tip poganjkov. Pojavijo se pred sterilnimi poganjki, v pomladanskem času. Visoki so do 30 cm, so nerazvejani, gladki, mesnati, rjave do rdečkastorjave barve. Na steblu so v 4 – 8 vretencih nameščeni rjavi fotosintetsko neaktivni listi v obliki zob.

Cvetenje

Na vrhu fertilnih poganjkov, ki zrastejo spomladi, se formirajo od 10 – 40 mm visoki in 4 – 10 mm široki klasi, v katerih so spore.  Klasi so jajčaste oblike, na vrhu zoženi, rdečerjave barve.

Razmnoževanje 

Rastlina se razmnožuje s sporami ali vegetativno s stoloni.

Posebnosti

Je strupena in zdravilna rastlina, ponekod vršičke uporabljajo v prehrani. Bogata je s silicijem.

Zatiranje

Razširjenost preslice zmanjšamo s košnjo, mehanskim odstranjevanjem rastlin in uporabo zastirk. Tako zmanjšamo vznik rastlin in zaradi pomanjkanja hranil povzročimo postopno odmrtje korenin. Kemično varstvo je zahtevno in daje slabe rezultate zaradi specifike rasti plevela. Tretiranje s totalnim herbicidom lahko zadovoljivo zatre preveliko populacijio preslice.