Njivski slak

Convolvulus arvensis L.

Andrej Vončina, 2026

Splošno

Večletna rastlina, ki je ena bolj problematičnih plevelnih vrst v kmetijstvu. Ustrezajo mu lahka, rodovitna tla.

Rastišče

Njivske površine (predvsem okopavine), vinogradi, sadovnjaki, ruderalna območja.

Mlada rastlina

Listi odrasle rastline so po izgledu podobni tistim na mladi. So pecljati,  puščičaste oblike in pri dnu prisekani ali zaokroženi. Stebla so gola, od 20 do 100 cm dolga in so plazeča oz. se ovijajo okrog opore.

Odrasla rastlina

Listi odrasle rastline so po izgledu podobni tistim na mladi. So pecljati,  puščičaste oblike in pri dnu prisekani ali zaokroženi. Stebla so gola, od 20 do 100 cm dolga in so plazeča oz. se ovijajo okrog opore.

Cvetenje

Rastlina cveti od zgodnjega poletja do jeseni. Cvetovi so trobentaste oblike, bele, rožnate ali progasto rožnate barve. V zalistju se nahajajo posamično ali v skupinah po 2, 3 cvetovi. Cvetovi se odprejo zjutraj in zaprejo zvečer. Korenika rastline je lahko tudi do 1 m globoko v tleh, zato je zatiranje zelo težavno.

Razmnoževanje 

Njivski slak se razmnožuje s semenom in vegetativno. Plod – glavica je jajčaste oblike, dvoprekatna in vsebuje 4 semena. Bolj pogosto je vegetativno razmnoževanje z izraščanjem iz podzemnih stebel.

Posebnosti

Listi in steblo se v zdravilstvu uporabljajo kot odvajalo. Je medonosna rastlina.

Zatiranje

S pravilno obdelavo tal (ok. 16 dni po vzniku plevela in nato v intervalih 3-4 tedni) lahko zmanjšamo pojavnost plevela. Kolobar, ki vsebuje rastline, ki dovolj hitro zasenčijo plevel, lahko učinkovito zaustavi razrast slaka. Večina herbicidov, ki so na voljo za zatiranje širokolistnih plevelov, je učinkovita za kratkotrajno zatiranje mladih rastlin. Za dolgotrajnejšo zaščito pa potrebne koncentracije herbicidov (glifosat) onemogočajo tudi kasnejšo rast kulturnih rastlin.