Splošno
Njivsko grabljišče je trajnica iz družine ščetinovk (Caprifoliaceae, nekdaj Dipsacaceae). Je zmerno konkurenčna rastlina, ki se pojavlja predvsem na travnikih, pašnikih in obrobjih njiv, redkeje kot plevel v njivskih posevkih. Vznikne spomladi, navadno od marca do maja, in se obnavlja iz trajnega koreninskega sistema. Razširjeno je po vsej Sloveniji.
Rastišče
Suhi do zmerno vlažni travniki, pašniki, obrobja njiv, nasipi, ruderalna območja in svetli gozdni robovi.
Mlada rastlina
Mlade rastline tvorijo pritlično listno rozeto. Listi so podolgovati do suličasti, celorobi ali plitvo krpati, rahlo dlakavi in svetlo zelene barve.
Odrasla rastlina
Odrasla rastlina zraste od 30 do 80 cm v višino. Steblo je pokončno, vitko, navadno razvejano v zgornjem delu in poraslo s kratkimi dlačicami. Stebelni listi so nasprotni, podolgovati do suličasti, pogosto globlje krpati kot pritlični listi.
Cvetenje
Cveti od junija do septembra. Cvetovi so združeni v značilna glavičasta socvetja. Posamezni cvetovi so vijoličnomodre do modrikaste barve, obrobni cvetovi so večji in neenakomerno razviti.
Razmnoževanje
Razmnožuje se s semenom. Plod je orešek, ki je obdan z obstojno čašo. Semena so razmeroma velika in se raznašajo predvsem s pomočjo živali in kmetijske mehanizacije.
Posebnosti
Njivsko grabljišče je pomembna medonosna in opraševalcem privlačna rastlina. Pogosta je na ekstenzivno upravljanih traviščih in je dober pokazatelj manj intenzivne rabe tal.
Zatiranje
Zatiranje praviloma ni potrebno, saj rastlina redko povzroča večjo gospodarsko škodo. Ob morebitni pojavnosti na njivskih površinah zadostujejo mehanski ukrepi, kot so košnja, obdelava tal in vzdrževanje gostih posevkov.