Poljski mak

Andrej Vončina, avgust 2026

Splošno

Enoletna rastlina, včasih tudi prezimno dvoletna. Zaradi intenzifikacije kmetijstva je tega plevela manj. Za rast mu ugajajo vlažna, s hranili (posebej N) bogata tla.

Rastišče

Njivske površine (posebej žita, tudi okopavine, detelja,…)

Mlada rastlina

Klični listi so kratki, ozki, končujejo se z nekaj mm dolgo konico. Prvi pravi listi so eliptične do jajčaste oblike, so enostavni in celorobi.

Odrasla rastlina

Rastlina zraste do 60 cm visoko. Steblo je pokončno, prekrito z dolgimi svetlimi dlačicami. Oblika listov je zelo variabilna, spodnji listi so v rozeti, višje so listi pernato deljeni ali narezani ter sivo zelene barve. Listov na steblu je malo, so sedeči. Rastlina vsebuje mleček.

Cvetenje

Na vrhu cvetnega stebla sje nameščeno posamično steblo. Veliki cvetovi poljskega maka so živo rdeče barve, časšna lista pa ob cvetenju odpadeta. v notranjosti votlo, razpotegnjeno.

Razmnoževanje 

Rastlina se razmnožuje s semeni. Plod, ki se tvori iz cveta, je glavica. Glavica je kratka, brez dlačic, ovalne oblike ter pri dnu zaokrožena. Na vrhu je ploščica, ponavadi z 10 žarkom podobnimi izboklinami.

Posebnosti

Strupena rastlina.

Zatiranje

Ker rastlina obilno semeni, je potrebno na njivski površini to preprečiti. Mehanska obdelava, konkurenčne vrste kulturnih rastlin, ter kemično zatiranje so učinkoviti ukrepi pri zatiranju poljskega maka.