Vicia cracca L.
Ptičja grašica
Splošno
Ptičja grašica je trajnica iz družine metuljnic (Fabaceae). Je plezajoča in močno konkurenčna rastlina, ki se pogosto pojavlja na travnikih, pašnikih in obrobjih njiv, redkeje kot plevel v poljščinah. Vznikne spomladi, navadno od marca do maja, hkrati pa se obnavlja iz trajnega koreninskega sistema. Kot metuljnica živi v sožitju z dušikovimi bakterijami in bogati tla z dušikom. Razširjena je po vsej Sloveniji.
Rastišče
Travniki, pašniki, obrobja njiv, svetli gozdni robovi, nasipi, ruderalna območja ter zmerno vlažna in s hranili bogata tla.
Mlada rastlina
Mlade rastline razvijejo tanke, polegle poganjke. Listi so lihopernati, sestavljeni iz več parov ozkih lističev. Na vrhu lista je razvita vitica, ki omogoča oprijemanje in vzpenjanje.
Odrasla rastlina
Odrasla rastlina razvije dolga, vitka, plezajoča ali polegla stebla, ki lahko dosežejo do 150 cm dolžine. Steblo je razmeroma tanko in lahko rahlo dlakavo. Listi so premenjalno razporejeni, lihopernati, z 8 do 12 pari suličastih lističev. Na koncu lista je razvita razvejana vitica.
Cvetenje
Cveti od junija do avgusta. Cvetovi so metuljasti, modrovijolične do vijolične barve, združeni v dolga, viseča grozdasta socvetja, ki izraščajo iz pazduh listov.
Razmnoževanje
Razmnožuje se s semenom. Plod je strok, podolgovat in nekoliko sploščen, ki ob zrelosti razpoka po obeh šivih. V stroku je več okroglih do rahlo sploščenih semen.
Posebnosti
Ptičja grašica je pomembna krmna in medonosna rastlina. Zaradi bujne rasti lahko v gostih sestojih poleže travno rušo in ovira razvoj drugih rastlin.
Zatiranje
Zatiranje praviloma ni potrebno, saj je rastlina zaželena na travnikih in pašnikih. Kadar se pojavlja kot plevel v posevkih, so učinkoviti mehanski ukrepi in ustrezen kolobar. V njivskih kulturah je možno tudi kemično zatiranje z ustreznimi herbicidi za širokolistne plevele.