Škrlatnordeča mrtva kopriva

Andrej Vončina, avgust 2026

Splošno

Enoletna do dvoletna rastlina. Raste na tleh, bogatimi s hranili.

Rastišče

Njivske površine (posebej žita), trajni nasadi (spomladi)

Mlada rastlina

Klični listi imajo ušesca. Prvi pravi listi so enostavni, ovalni do okrogli in so dlakavi. Imajo ugreznjene listne žile. Listni rob je rahlo nazobčan ter običajno dlakav..

Odrasla rastlina

Odrasla rastlina zraste v višino od 10 do 30 cm. Stebla so po prerezu kvadratasta, pokončna in pri tleh običajno razvejana. Steblo je pogosto vijolično rdeče barve. Listi so veliki od 1 do 25 cm, nasprotni, dlakavi in okroglasto jajčaste do srčaste oblike ter narezani. Listi so na steblo nameščeni nasprotno. Srednji in zgornji listi so prilegli na steblo, spodnji pa so pecljati. Izgled rastline je proti vrhu zato piramidast.

Cvetenje

Rastlina cveti od aprila do pozne jeseni. Cvetovi so škrlatne barve, po 6 – 10 jih je nameščenih v navidezna vretenca na vrhu stebla. Cvetovi so dvoustnati, cevasti. Nekatere rastline so samoprašne.

Razmnoževanje 

Rastlina se razmnožuje s semeni. Plodovi so členasti oreški, ki običajno vsebujejo 4 oreške s semenom.

Posebnosti

Rastlina je medonosna. Zaradi neprijetnega vonja in okusa se je živali izogibajo.

Zatiranje

Gostejša setev, oranje in prekopavanje tal zmanjšajo populacijo mrtve koprive. Preozek kolobar je lahko velik dejavnik pri razrastu te rastline. Jesensko in zgodnjepomladansko tretiranje s herbicidi običajno zadovoljivo zmanjšajo semenenje rastlin. Možna je tudi uporaba herbicidov s podaljšanim delovanjem.