Urtica dioica L.
Velika kopriva
Splošno
Večletna širokolistna rastlina, pogosta na vlažnejših, polsenčnih kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih, bogatih s hranili – zlasti z dušikom.
Rastišče
Vrtovi, njivske površine, trajni nasadi, ruderalna območja, travniki.
Mlada rastlina
Klični listi so ovalne oblike z rahlo vdrto konico. Prvi pravi listi so ovalne oblike, redko poraščeni z dlačicami, z značilnimi zobci po robu. Listi so nameščeni nasprotno na steblu.
Odrasla rastlina
Odrasla rastlina lahko zraste do približno 1,5 m. Stebla so pokončna in vzdolžno izbrazdana. Listi so nameščeni nasprotno, pecljati, široko suličaste oblike z nazobčanim robom. Celotna rastlina je porasla z žgalnimi laski.
Cvetenje
Rastlina cveti od pomladi do poznega poletja. Je dvodomna – moški in ženski cvetovi so na ločenih rastlinah. Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja, nameščena v zalistju zgornjih listov. Barva cvetov je zelena do rjavkasta.
Razmnoževanje
Rastlina se običajno razmnožuje vegetativno z razraščanjem podzemnih rizomov, občasno tudi s semeni. Plodovi so zelo majhni oreški, ki so dolgo obstojni v tleh.
Posebnosti
Žgalni laski vsebujejo acetilholin in histamin, ki lahko močno dražita kožo. Rastlina je pomemben gostitelj korenjeve muhe. Uporablja se v prehrani in ljudskem zdravilstvu.
Zatiranje
Na kmetijskih površinah je zatiranje običajno nepotrebno, saj mehanska obdelava tal (oranje, prekopavanje) zadošča.
Pri večjih populacijah košnja sama po sebi ni učinkovita – potrebna je kombinacija ukrepov.
