Verlotov pelin
Artemisia verlotiorum Lamotte
Splošno
Verlotov pelin je trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae). Je močno razrasla plevelna rastlina, ki se širi predvsem vegetativno. V Evropi je tujerodna vrsta, ki se pojavlja predvsem na ruderalnih in s hranili bogatih rastiščih.
Rastišče
Njive, vinogradi, sadovnjaki, vrtovi, obrobja njiv, brežine, obcestne površine, nasipi in druga ruderalna rastišča. Ustrezajo mu predvsem sveža do zmerno vlažna, rodovitna in s hranili bogata tla.
Mlada rastlina
Mladi poganjki pogosto izraščajo v skupinah iz podzemnih korenik. Listi so premenjalno razporejeni, globoko pernato deljeni in značilno dvobarvni: zgornja stran je zelena, spodnja pa zaradi gostih dlačic sivkasto bela. Ob zmečkanju imajo listi izrazit aromatičen vonj.
Odrasla rastlina
Odrasla rastlina je pokončna in zraste približno od 60 do 150 cm v višino. Steblo je čvrsto, vzdolžno žlebasto, pogosto rdečkasto do rjavkasto obarvano in v zgornjem delu razvejano. Listi so premenjalni in pernato deljeni; zgornja stran je zelena in večinoma gola, spodnja pa belkasto polstena. Zgornji listi so manjši in manj deljeni. Rastlina razvije dolge plazeče se podzemne korenike.
Cvetenje
Cveti pozno, predvsem od septembra do novembra. Številni drobni koški so združeni v razvejana latasta socvetja. Koški so jajčasti do podolgovati, cvetovi pa rumenkasti do rdečkasto rjavi in razmeroma neopazni.
Razmnoževanje
Razmnožuje se predvsem vegetativno s korenikami, iz katerih izraščajo številni novi poganjki. Tudi manjši deli korenik lahko razvijejo nove rastline, zato lahko obdelava tal pripomore k njegovemu širjenju. Plod je rožka. V srednji Evropi zaradi poznega cvetenja semena pogosto ne dozorijo oziroma je njihova tvorba omejena, zato je vegetativno razmnoževanje bistveno pomembnejše.
Posebnosti
Verlotov pelin izvira iz vzhodne Azije, v Evropo pa je bil zanesен v 19. stoletju. Zaradi zelo poznega cvetenja je njegovo spolno razmnoževanje v hladnejših območjih omejeno, kljub temu pa se lahko izredno uspešno širi s korenikami. Rastline v posameznem gostem sestoju so zato lahko vegetativni potomci istega osebka. Vrsta vsebuje aromatične snovi, zaradi katerih imajo zmečkani listi močan, značilen vonj.
Zatiranje
Zatiranje je zahtevno predvsem zaradi obsežnega sistema korenik. Enkratna mehanska obdelava lahko korenike razkosa in s tem pripomore k širjenju rastline. Učinkovitejši so ponavljajoči se ukrepi, s katerimi se postopoma izčrpavajo podzemne zaloge. Pomembno je preprečevanje prenosa delov korenik z zemljo in kmetijsko mehanizacijo ter vzdrževanje gostega, konkurenčnega posevka. Pri kemičnem zatiranju je treba uporabiti registrirane herbicide, učinkovite proti trajnim širokolistnim plevelom.