Ameriški kapar

Kaparji so pogosti škodljivci lesnatih rastlin. Ameriški kapar je najpomembnejša škodljiva vrsta kaparja v Sloveniji. Napada več kot 150 različnih rastlinskih vrst, med njimi številne sadne vrste, predvsem jablane in hruške. Pojavlja se tudi na breskvah, slivah,  vinski trti in različnih okrasnih drevesnih vrstah. Ob prvem pojavu škodljivca je bil škodljivec vrsto let uvrščen na karantensko listo škodljivih organizmov, saj je bil ob množičnejšem pojavu vzrok propadanja številnih nasadov. Danes je ameriški kapar splošno razširjen in ga je potrebno v intenzivni sadjarski pridelavi pogosto zatirati.

Škodljivec je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu in sadikah oreha Juglans regia L., koščičarjev Prunus sp. in sadnih vrst iz rodu Rubus sp. (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Ličinke in odrasli osebki ameriškega kaparja se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov in tako oslabijo rastlino, povzročijo razbarvanje listov, deformacije vej ter njihovo odmiranje. Na vejah in deblu se kambij pod lubjem značilno temno vijolično obarva, huje napadani poganjki se hitreje starajo, lubje na deblu razpoka. Pri dolgotrajnem močnem napadu se drevesa izčrpavajo in posušijo. Občutljive so predvsem sadike in drevesa cepljena na šibkih podlagah. Škodljivec poškoduje tudi plodove, predvsem jabolka in hruške, na katerih so zaradi sesanja vidni rdečkasti obročki. Napadeni plodovi so za potrošnika manj privlačni in zato netržni.

Za kaparje značilen spolni dimorfizem, zato se tudi samci in samice ameriškega kaparja morfološko precej razlikujejo ter imajo drugačen razvojni krog. Telo samic je okroglaste oblike premera okrog 2 mm in prekrito s ščitkom svetlo sive barve. Odrasli samci so krilati in se z vetrom raznašajo na večje razdalje ter oplojujejo samice. Te ležejo gibljive žive ličinke, ki se naglo razlezejo po drevesu dokler se v nekaj urah po izleganju ne prisesajo na stalno mesto. Sčasoma se pokrijejo z belim voščenim ščitkom, ki kasneje posivi. Ličinke se v obdobju razvoja dvakrat levijo. V tretjem razvojnem stadiju se ličinke samcev in samic med seboj že lahko loči. Ličinke samic so ščitaste oblike, ličinke samcev so elipsaste oblike in se na koncu svojega razvoja zabubijo.

Škodljivec prezimi v fazi ličinke 2. razvojnega stadija (faza črnega ščitka), ki so prisesane na lubju in spomladi nadaljujejo s svojim razvojem. Do sredine maja se razvijejo odrasli osebki. Gibljive ličinke prvega rodu se množičneje izlegajo v začetku junija. Škodljivec pri nas večinoma razvije dva rodova letno. Obdobje izleganja ličink se lahko raztegne v obdobju nekaj tednov, zato v praksi prihaja do prekrivanja rodov. Ličinke drugega rodu se izlegajo konec junija do sredine julija in se razvijajo do konca avgusta. Izjemoma se v letih z višjimi povprečnimi temperaturami lahko pojavi še tretji rod ličink, ki se množičneje izlegajo v septembru.