Bakterijska listna pegavost solatnic

Še pred sto leti je bakterijska listna pegavost solatnic veljala za gospodarsko nepomembno bolezen, a v zadnjih 30-ih letih se je razširila po vsem svetu in povzroča velike izgube pridelkov, tudi v Evropi. Bolezen povzroča bakterija Xanthomonas campestris pv. vitians, ki se največkrat prenaša prek okuženega semena. Gostiteljske rastline so vsi tipi solatnic, vendar se bolezen pogosteje pojavlja na mehkolistnih solatah in na romanski solati.

Manjše vodene pege se sprva pojavijo ob listnih robovih, in sicer na starejših, zunanjih, spodnjih listih. Ob visoki vlagi in nižjih temperaturah se pričnejo pege povečevati in se obarvajo v temno rjavo ali celo črno barvo (slika 1). Moker in nekoliko masten videz pege je znamenje bakterijske okužbe. Značilno bolezensko znamenje je rjavenje, črnenje in sušenje listov od robov proti notranjosti v obliki črke V. Pogosto pego obdaja rahlo razbarvano tkivo ali rumen sij (slika 2). Bakterija ne okužuje korenin in kocena, kot to opažamo pri bakterijskih mehkih gnilobah solatnic (Pectorbacterium carotovorum subsp. carotovorum) in sivi plesni (Botrytis cinerea).

Primarni vir okužbe z bakterijo X. campestris pv. vitians predstavljajo okužena semena. Kot vsi patogeni iz rodu Xanthomonas, je tudi povzročiteljica listne pegavosti izredno trdoživa in je zmožna preživeti na suhem semenu tudi več let. Vendar, dokazovanje bakterij na komercialnih partijah semen, je bilo le redko uspešno. Predvidevajo, da bolje kot s semeni, se bakterija prenaša z okuženimi rastlinskimi ostanki. K ohranjanju populacij bakterij v tleh prispevajo tudi številne plevelne vrste. Kot pomemben rezervoar bakterij se omenjata tudi paradižnik in paprika, zato ju ne vključujemo v kolobar. Drugi viri okužbe z bakterijo so lahko sadike, ali celo namakalna voda.

Da se razvije bolezen potrebuje bakterija dvoje, zadostno gostoto bakterij na listih (cca. 10⁷ cfu/cm²) ter primerno visoko zračno vlago. Največkrat se bolezen pojavi pri temperaturi okoli 23 °C in visoki vlagi ali večji omočenosti listov. Lahko se razvije tudi v rastlinjakih, kjer je ključni dejavnik za razvoj bolezni vlaga. Večinoma so okuženi starejši listi, ki jih pred trženjem potrgamo. Ob močnejšem pojavu bolezni, pa so okuženi tudi mlajši listi in takšna solata pogosto ni primerna za trženje.

Preventivni ukrepi

• Setev zdravega, neokuženega semena,
• razkuževanje okuženih semen v 1% raztopini varekine (5-20 min) ali v 3-5 % raztopini vodikovega peroksida (5-15 min),
• širok kolobar (vsaj tri leta),
• odstranjevanje in uničevanje obolelih rastlin in rastlinskih ostankov,
• uporaba tolerantnih sort,
• neoporečna voda za namakanje,
• omejeno zalivanje s pršenjem ali oroševanjem.

Nekemično zatiranje

Edino registrirano nekemično sredstvo na solatnicah je Amylo-X, ki vsebuje bakterije Bacillus amyloliquefaciens subsp. plantarum. Pripravek deluje proti patogenom iz rodu Pseudomonas, a pripomore tudi k zmanjšanju gostote bakterij na solatnih listih in posledično pojavnost bolezni.

Kemično zatiranje

Foliarna uporaba ditiokarbamatnih sredstev (mankozeb) ali bakrovih pripravkov (npr. Cuprablau Z 35 WG) upočasni rast bakterij, a ne prepreči razvoj bolezni ob ugodnih pogojih.