Bakterijska mehka gniloba kapusnic

Pectobacterium carotovora var. carotovora Jones Dye

Uvod

Bakterijska mehka gniloba je ena pomembnejših bolezni gojenih križnic. Okužuje glavnato zelje, cvetačo, brokoli, kitajsko zeljein redkvico. Glavni povzročitelji so bakterije iz rodu Pectobacterium in Pseudomonas, predvsem Pectobacterium carotovora var. carotovora in Pseudomonas marginalis var. marginalis, ki so polifagne bakterije in tipični paraziti na poškodovanem tkivu. Poleg kapusnic okužujejo tudi vrsto drugih zelenjadnic. Bakterije za svoje uspešno širjenje potrebujejo visoke temperature in daljše obdobje visoke vlažnosti. Okužbe se lahko pojavijo že na polju, še pogostejše pa so v času transporta in skladiščenja pridelka.

Bolezenska znamenja

Okuženo rastlinsko tkivo prepoznamo po vodenih mastnih pegah, ki porumenijo ali porjavijo in se zmehčajo v sluzasto gmoto. Obolela tkiva so od zdravih ostro omejena. Vodene rane navadno pokajo, iz njih pa se pocedi bakterijski izcedek, ki ob stiku z zrakom postane rjave barve. Bakterije P. marginalis povzročijo, da razmehčane gmote rastlinskega tkiva oddajo neprijeten kiselkast vonj. Kadar bolezen napreduje, postane kocen rastlin povsem zdrizast, v takem primeru glave in rože niso več primerne za trženje.

Slika 1: Sluzaste gmote, ki jih povzročajo bakterijske mehke gnilobe, spremljajo še črne zaplate gnijočega tkiva (foto: arhiv KIS)

Slika 2: Močno razmehčan kocen zelja je posledica okužbe z bakterijo P. carotovora var. carotovora (foto: arhiv KIS)

Razvoj in širjenje bolezni

Bakterije P. carotovora var. carotovora se ohranjajo v tleh na rastlinskih ostankih ali pa so del mikrobne združbe tal, kjer so lahko aktivne vrsto let. Bakterije vstopajo v zdrave rastline preko ran, ki jih povzročajo žuželke, neurja s točo in močnim vetrom ali kmetijska strojna mehanizacija. Če so vdorna mesta dovolj dolgo vlažna, lahko do okužbe pride v nekaj dneh; temperature okoli 25 °C pa še dodatno pospešujejo okužbo. Večja verjetnost za pojav mehkih gnilob je na rastlinah, ki so gojene na slabše odcednih tleh. Rastline, ki imajo zaradi fizioloških motenj bodisi deformirane glave ali rože bodisi poškodovane liste od sončnega sevanja ali zmrzali, so bolj dovzetne za okužbe z bakterijami, ki povzročajo mehko gnilobo. Okužbe se ne širijo samo na polju, pač pa tudi v času spravila pridelka, posebno če spravilo poteka v mokrih pogojih, ko rastline niso dovolj osušene. Kljub temu, da se mehke gnilobe najhitreje širijo pri temperaturah višjih od 10 °C, pa skladiščna temperatura okrog ledišča ne zagotavlja zmanjšanega širjenja okužb.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Ker se bakterije ohranjajo v rastlinskih ostankih, je za zmanjšanje gostote bakterij v tleh ključen širok kolobar, ki naj ne vključuje gostiteljskih rastlin iz družine križnic. Priporoča se setev žit. Pri izbiri zemljišča je pomembno, da kapusnic ne sadimo na težkih in slabo odcednih tleh. Pazimo na dovolj veliko sadilno razdaljo in če je potrebno (zaradi neugodnih vremenskih razmer) termin sajenja prestavimo. Priporočljivo je redno pregledovanje posevkov in odstranjevanje okuženih rastlin. V času spravila pridelka skrbimo za redno razkuževanje rezil. Če imamo možnost, kapusnice skladiščimo pri kontrolirani temperaturi in relativni zračni vlagi. Zelje lahko skladiščimo 10 mesecev pri 0-1 °C in 95 % relativni zračni vlagi, cvetačo pa do 6 tednov ob istih pogojih.

Kemično zatiranje

Za obvladovanje bolezni ni učinkovito nobeno fitofarmacevtsko sredstvo, tudi biotični pripravki niso na voljo. Ker bakterije prenašajo nekatere žuželke je priporočljivo njihovo zatiranje.

Uporabljeni viri

Maceljiski M., Kišpatić J., Cvjetković B., Ostojić Z., Balarin I., Igrc J., Pagliarini N., Oštrec L., Čizmić I., Dubravec K. 1987. Zaštita povrća. Nakladni zavod znanje, Zagreb: 422 str.

Snowdon A. L. 1991. A colour atlas of post-harvest diseases and disorders of fruits and vegetables. Wolfe Scientific, University of Cambridge: 416 str.

Williams P. H. 2007. Bacterial soft rot. V: Compendium of Brassica diseases. 2007. Rimmer S. R., Shattuck V. I., Buchwaldt L. (Ur.). Minnesota, American Phytopathological Society: 59-60