Bakterijska pegavost plodov paradižnika in paprike

Bakterijska pegavost plodov je prisotna na vseh pridelovalnih območjih paradižnika in paprike. Bolezen povzročajo bakterije iz rodu Xanthomonas. Gre za skupino štirih vrst, ki povzročajo podobna bolezenska znamenja, in sicer X. euvesicatoria, X. vesicatoria, X. perforans in X. gardneri. Z največjimi gospodarskimi izgubami se soočajo v tropskih in subtropskih območjih, predvsem zaradi višje vlage, ki jo patogeni nujno potrebujejo. Izgube nastanejo zaradi odpadanja listov in netržnih plodov.

Bolezen je prisotna v številnih državah po svetu. Vrsti X. euvesicatoria in X. vesicatoria sta razširjeni na paradižniku in papriki po vsem svetu, medtem ko sta vrsti X. perforans in X. gardneri prisotni predvsem v S Ameriki, Kanadi, J Ameriki in Afriki. V Evropi bolezen ni razširjena, se pa pojavlja predvsem zaradi okuženega semena. Omenjena skupina patogenov je uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO) na semenih in sadilnem materialu (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/).

Pojavljajo se na vseh delih rastlin paradižnika in paprike. Na listih, steblu in pecljih se pojavljajo okrogle pege rjave barve. Pege so vodene ob dežju ali rosi in le redko presežejo velikost 3 mm. Znamenja na listih z lahkoto zamenjamo s črno listno pegavostjo (Alternaria spp.) in drugimi glivičnimi obolenji, ki povzročajo pege na listih. Pri bakterijski pegavosti pege ne tvorijo koncentričnih krogov, so temnejše barve in neenakomerno porazdeljene. Značilen pa je svetlejši rob ob pegi.

Ob močnejši okužbi se pege združujejo v večje temne proge. Močneje okuženo listje se obarva rumenkasto. Pogosto opazimo, da se vrhnji listi deformirajo in zavihajo navzdol. Posušeni listi ne odpadejo takoj. Zaradi zmanjšanega števila listov so plodovi (sploh pri papriki) podvrženi sončnemu ožigu.

Na plodovih se pojavijo 3-6 mm velike rahlo privzdignjene pege, ki imajo hrapavo površino. V začetku so obdane s svetlejšim robom. Vrsta X. gardneri povzroča pege v obliki zvezd. Pege so lahko opazne tudi na listih in pecljih paradižnika. Bolezen pri papriki se kaže tudi v odpadanju cvetov in mlajših plodov.

Bolezen se primarno širi z okuženim semenom in sadikami. A tudi na odmrlih ostankih rastlin so bakterije sposobne preživeti tudi več kot 2 leti, zato pazimo, da okužene rastline ne odlagamo na kupe v bližino rastlinjakov ali njiv. Bakterija potrebuje za okužbo zmerne do visoke temperature (24-30 °C) in visoko relativno zračno vlago (> 80 %). Vrsta X. gardneri je bolj pogosta v hladnejših območjih in povzroča največ bolezni do 20 °C.

V rastlino bakterije vstopajo skozi vse odprtine, naravne in mehansko povzročene, in se pomnožujejo v medceličnem prostoru. Z razvojem bolezni se pojavi odmiranje rastlinskega tkiva (nekroza) in izločanje bakterij na površino rastline, od koder se širijo na druge rastline. Ker lahko preživijo na površini listov brez povzročanja bolezenskih znamenj, se lahko nenadzorovano razširijo po nasadu in ob primernih pogojih povzročijo izbruh.

Do sekundarnih okužb prihaja tudi prek okuženih plevelnih gostiteljskih rastlin, med močnim dežjem in vetrom, mehansko prek okužene opreme (predvsem škarje) ali prek rok delavcev (ob odstranjevanju listov).

Preventivni ukrepi

Bolezen se širi z okuženim semenom, rastlinskimi ostanki in preko okuženih kapljic ali orodja, zato je ustrezno ravnanje z okuženim rastlinskim materialom ključno za preprečevanje širjenja.

Uporaba:

• širokega kolobarja,
• zdravega in certificiranega semena ter sadik,
• termoterapija semen pred setvijo,
• večje sadilne razdalje,
• razkuženega orodja.

Pri papriki v primeru pojava bolezni odsvetujemo pršenje zgornjih delov rastlin z vodo.

Nekemično varstvo

Ob najdbi bolezni na njivi, svetujemo izolacijo celega nasada, da se bolezen ne prenaša naprej. To naj vključuje fizično odstranitev okuženih rastlin in njihov sežig ali kompostiranje. Na podlagi fitosanitarnih smernic velja, da je bakterijo X. euvesicatoria možno učinkovito uničiti z visokotemperaturnim kompostiranjem ob naslednjih pogojih:

1. temperatura v središču kupa = ≥ 55 °C, vsaj 3 zaporedne dni, z obveznim rednim mešanjem kupa.
2. temperatura v središču kupa = 50-55 °C, vsaj 5-7 dni, z obveznim rednim mešanjem kupa.

Med novejšimi in manj preverjenimi pristopi se navaja solarizacija, ki je primerna kod dodatni ukrep za manjše količine okuženega rastlinskega materiala. Pri tem postopku se rastline zaprejo v črne ali prozorne plastične vreče, ki se za 4-6 tednov izpostavijo neposrednemu soncu (po možnosti na asfaltu ali betonu). Vreča mora biti tesno zaprta, da se ohranja vlaga in toplota. Po zaključenem obdobju se vreča odstrani skupaj z razgrajenim materialom, kar pa pomeni, da tak material ni več primeren za kompostiranje. Solarizacija ni enakovredna kompostiranju z visoko temperaturo, a lahko pri manjših količinah zmanjša prisotnost patogenov do ravni, ki ne predstavlja večjega tveganja za širjenje.

Alternativne možnosti odstranjevanja okuženih rastlin so sežig ali zakopavanje vsaj 30 cm globoko in stran od kmetijskih površin.

Kemično varstvo

Delno baktericidno delujejo bakrovi pripravki.