Bakterijske bolezni na soji

(Pseudomonas savastanoi pv. glycinea, Xanthomonas axonopodis pv. glycines)

Janja Lamovšek; avgust 2017

Najbolj pogoste bakterijske bolezni na soji so bakterijska pegavost soje (Pseudomans savastanoi pv. glycinea, sinonim Pseudomans syringae pv. glycinea) in bakterijska mozoljavost soje (Xanthomonas axonopodis pv. glycines). Obe bolezni sta razširjeni po vsem svetu, pri čemer je bakterijska pegavost soje (P. savastanoi pv. glycinea) pogostejša. Bakteriji se prenašata s semenom in ob pogojih višje zračne vlage ter zmerne (Pseudomonas) do visoke (Xanthomonas) temperature povzročata bolezen. Izbruhi bolezni so pogostejši po neurjih. Pri ugodnih razmerah za širjenje bolezni izgube na posevku nihajo med 4 do 40 %, običajno pa bakterioze na soji niso gospodarsko pomembne.

Bakterijska listna pegavost se najpogosteje razvije na listih in strokih soje, pa tudi na vseh nadzemnih delih rastline (steblo, listni peclji, stroki). Na listih zgodnjo okužbo prepoznamo po manjših vodenih pegah, ki jih obdaja rumeno zelen sij. Pege se lahko združujejo in tvorijo večje zaplate mrtvega listnega tkiva obarvanega temno rjavo, ki jih obkroža rumen rob. Ob napredovanju bolezni se pege posušijo in izpadejo iz listov, kar listom daje razcefran videz. Ob okužbi mlajših sadik se bolezen izrazi kot zavrta rast, deformirani in klorotični listi, ali pa sadike celo odmrejo zaradi prizadetega rastnega vršička. Na strokih bolezen prepoznamo po rjavih do črnih lezijah, ki lahko prekrivajo večji del stroka. Ob močni okužbi so prizadeta tudi semena (nagubanje povrhnjice, prekritost semena s sluzjo, razbarvanost).

Bakterijska mozoljavost soje se pojavlja večinoma na listih, občasno tudi na strokih. Soja ni edina gostiteljska vrsta. Bolezen lahko prizadene tudi navadni fižol, limski fižol in vigno. Bolezenska znamenja na listih so podobna znamenjem bakterijske pegavosti, a brez vodenih peg. Bakterijsko mozoljavost soje prepoznamo po majhnih rumeno zelenih lisah z opečnato obarvano sredico, ki je rahlo privzdignjena. Lise so opazne tako na zgornji kot na spodnji strani listov. Kot pri bakterijski pegavosti, je tudi za bakterijsko mozoljavost značilen razcefran videz okuženih listov. Ob močnejši okužbi lahko pride do popolne izgube listov. Taka rastlina razvije manj zrn, ki so tudi po velikosti manjša.

Najbolj pomembna vira okužbe sta okuženo seme in odmrle rastline, ki ostanejo na njivi po spravilu. Bakteriji sta sposobni preživeti tudi na površini listov, ne da bi povzročali bolezenska znamenja. Prva znamenja bakterijske pegavosti soje se razvijejo ob ugodnih pogojih (24 – 27 °C), in sicer 3 do 7 dni po okužbi. Bakteriji se širita po posevku z vetrom ob močnem deževju, ter mehansko ob obdelavi takoj po dežju. Napredovanje bolezni se upočasni ali ustavi ob previsokih temperaturah in suši.

Obe bakteriji sta prisotni v Evropi, tudi v nam bližnjih državah . Bakterijo P. savastanoi pv. glycinea so našli v Italiji, Avstriji, v Srbiji in na Madžarskem, bakterijo X. axonopodis pv. glycines pa v Avstriji in Srbiji.

Preventivni ukrepi:

  • Setev zdravega, neokuženega semena;
  • Vključitev takšnih rastlin v kolobar, na katerih se bakterija ne razvija;
  • Setev odpornih sort;
  • Posevek po dežju obdelujemo, ko se listi posušijo;
  • Po spravilu pridelka ostanke zaorjemo;

Kemično zatiranje

Registriranih fitofarmacevtskih sredstev proti tej bolezni ni.

Slika 1: Razvoj peg na listih soje, ki rjavijo zaradi okužbe z bakterijami (foto: Lamovšek J., KIS).

bakterija na soji_1a in 1b skupaj

ZhaoY.F. 2015. Bacterial Blight. V: Compendium of soybean diseases and pests. 2015. Hartman G.L., Rupe J.C., Sikora E.J., Domier L.L., Davis J.A., Steffey K.L. (Ur.). Minnesota, American Phytopathological Society: 18-19

Sinclair J.B. 2015. Bacterial Pustule. V: Compendium of soybean diseases and pests. 2015. Hartman G.L., Rupe J.C., Sikora E.J., Domier L.L., Davis J.A., Steffey K.L. (Ur.). Minnesota, American Phytopathological Society: 19-20