Matic Novljan in Janja Lamovšek, februar 2018
Bakterijske mehke gnilobe čebule
Uvod
Mehke gnilobe čebule pogosto opazimo šele ob skladiščenju. Bolezenska znamenja na čebulah so različna, a biologija teh bakterijskih povzročiteljev je podobna. Okužbo povzročajo različne talne bakterije, ki vstopijo v čebulo prek listov ob koncu rasti, zlasti ob močnem deževju.
Bolezenska znamenja
Pogosto opazimo tri tipe bolezenskih znamenj, ki jih povzročajo različne bakterije.
- Sluzasta sredica (Burkholderia gladioli subsp. allicola): Prepoznamo po čvrsti zunanjosti čebule, pod katero je gnila notranjost (Slika 1A). Ob stisku skozi mehak vrat čebule prilezejo gnili notranji luskolisti. Bakterija lahko okužuje tudi posamezne luskoliste. Značilno je napredovanje bolezni od vratu navzdol.
- Gnili luskolisti (kompleks bakterij Burkholderia cepacia): Prepoznamo po rjavo obarvanih, zmehčanih luskolistih. Med okuženimi in neokuženimi luskolisti je jasna meja (Slika 1B).
- Mehka gniloba: Povzročajo jo različne bakterije (Dickeya chrisanthemii (sin. Erwinia chrisanthemii), Pectobacterium carotovorum carotovorum (sin. Erwinia caratovora subsp. caratovora). Bakterije prodrejo v čebulico prek listov. Okuženi listi so vodeni in zmehčani ter jih z lahkoto odtrgamo s čebulice (Slika 2). Tkivo napadenih luskolistov se zmehča in ob globljem prodiranju bakterij propade cela čebulica.
Razvoj in širjenje bolezni
Čebula je razmeroma odporna na okužbe z bakterijami vse do faze debeljenja čebule. Pogosto bakterije vstopijo v čebulo prek poškodb, pri čemer je glavni dejavnik voda. Verjetnost pojava bolezni je večja, če čebulo pogosto namakamo, zlasti v poletnih sušnih obdobjih (prek 30 °C). K povečanemu pojavu bolezni prispevajo tudi nalivi, močna neurja, toča in oroševanje listov z vrha. Bakterije izkoristijo naravne odprtine (listne reže ali ranice), da vstopijo v liste in potujejo navzdol proti čebulici. Pri mehkih gnilobah je pot prodiranja proti čebulici vidna že na listih. Bakterije lahko okužijo čebulo tudi pred spravilom, ko se poreže listje čebule, ali skozi rane, ki nastanejo na vratovih, ko poleže zelenje. Napad čebulne muhe ali katere druge bolezni poveča možnost okužbe čebule z bakterijami.
Toplo vreme je ugodno za razvoj bakterij, posebno temperature nad 25°C. Ob takšnih pogojih se tudi bolezenska znamenja hitreje izrazijo. Ob hladnejši in zmernejši temperaturi se znamenja ne izrazijo, a bakterije se vseeno lahko namnožujejo. Pogosto se znamenja pokažejo šele ob tvorbi čebulice ali šele po spravilu. V skladišču bolezen napreduje počasneje, a lahko bistveno zmanjša kakovost pridelka.
Varstvo
Preventivni ukrepi
Čebulo sadimo na dobro odcedna tla z manjšo nevarnostjo poplavljanja. Če so patogene bakterije prisotne v tleh, se priporoča vsaj 3 letni kolobar (npr. žita), da se populacija bakterij zmanjša. Uporabimo kapljično namakanje, oziroma ne namakamo z razpršilci od faze oblikovanja čebulice naprej. Sadimo v dovolj široke vrste z večjo medvrstno razdaljo, da se posevek hitreje osuši po deževju. Po fazi oblikovanja čebulice ne gnojimo z dušikom. Spravilo naj poteka ob polni dozorelosti čebule v suhem vremenu. S pridelkom rokujemo previdno, da ne povzročamo dodatnih poškodb. Pred skladiščenjem čebulo dobro posušimo, da ne pride do naknadnih okužb prek vratu čebulice.
Kemično varstvo
Registriranega pripravka za obvladovanje bakterijskih bolezni čebule ni. Vendar, znano je, da ima baker delni baktericidni učinek. Možna je torej uporaba katerega izmed registriranih bakrovih fungicidov za zatiranje čebulne plesni, zlasti po neurjih z močnim vetrom ali točo.
Uporabljeni viri
Compendium of Onion and Garlic Diseases. 1995. The American Phytopathological Society St. Paul, Minnesota: 54 str
Onion and Garlic. Sour Skin. Pathogen: Pseudomonas (Burkholderia) cepacia. 2007. UC IPM Pest Management Guidelines: Onion and Garlic. University of California, Davis.
http://ipm.ucanr.edu/PMG/r584100911.html (avgust, 2017)