Bakterijske mehke gnilobe solatnic

Mehke gnilobe solatnic so ene najbolj gospodarsko pomembnih bolezni solatnic. Zaradi bolezni največkrat propadejo solate po spravilu (med skladiščenjem), lahko pa se bolezen pojavi tudi v pridelavi na prostem. Mehke solatne gnilobe povzročajo predvsem bakterije iz rodu Pectobacterium (P. carotovorum subsp. carotovorum). Bakterije povzročajo mehke gnilobe tudi na endiviji, radiču, zelju, papriki, korenju, krompirju, špinači, bučah in paradižniku.

V pridelavi na prostem je pojav bolezni odvisen od toplote in količine vlage v tleh. Sprva opazimo hitrejše venenje zunanjih solatnih listov. Žile se obarvajo rožnato do rjavo, odvisno od agresivnosti bakterij. Ob napredovanju bolezni se kocen solate razbarva in zmehča v želatinozno maso. Sčasoma vsa glava postane črna in sluzasta, v najhujšem primeru se glava sesede in utekočini zaradi bakterijske razgradnje pektina. Ob manjši okužbi pred prodajo potrgamo zunanje liste in s tem preprečimo nadaljnje gnitje.

Bakterije mehkih gnilob so splošno razširjene v tleh kot saprofiti, najdemo pa jih tudi v vodi. Prenašajo se z žuželkami, s škropljenjem z vodo ali prek okuženega orodja. Bakterije vstopijo v rastlinsko tkivo prek ran ali prek naravnih odprtin (npr. listne reže in hidatode), kadar je prisotna voda. Ob ugodnih pogojih se bakterije izredno hitro namnožijo (pri temperaturi 25 – 30 °C) in že po 24 urah dosežejo primerno gostoto in povzročijo opazna bolezenska znamenja. Ob zmernih pogojih in nižji gostoti bakterij se bolezenska znamenja pojavijo kasneje (v 2-3 tednih).

Okužbe, ki jih opazimo po spravilu pridelkov so večinoma posledica neprimernega ravnanja ob skladiščenju in transportu (večje poškodbe tkiv, pranje s kužno vodo, previsoka temperatura skladiščenja). Ocenjujejo, da je škoda zaradi mehkih gnilob ob skladiščenju večja od škode, ki jo povzročijo glive (npr. Botrytis cinerea).

Preventivni ukrepi

Pred sajenjem in med rastjo skrbimo za:

• širok 3-letni kolobar z negostiteljskimi rastlinami (fižol, kumare);
• sajenje na dobro odcedna tla ali na grebene;
• uporaba tolerantnih sort (za večino sort ni podatkov);
• primerna razdalja med sadikami, da omogočimo dobro kroženje zraka med glavami;
• kapljično namakanje;
• primerno gnojenje;
• skrbimo, da med obdelavo ne poškodujemo listov;
• skrbimo za zmanjšano omočenost solatnih glav;
• odstranjujemo okužene rastline takoj, ko se pojavijo in jih zažgemo ali globoko zakopljemo (ne odlagamo jih na kompost, da jih ne zanesemo še na druge površine);
• razkuževanje orodja, ki se uporablja med pobiranjem pridelka (npr. varekina).

Med skladiščenjem in transportom pazimo, da:

• pobiramo solato v jutranjih urah oz. se izogibamo vročini;
• spravilo opravimo v suhem vremenu;
• skrbimo za čim manj poškodb listov med spravilom;
• pobrano solato na hitro ohladimo (nekateri pridelovalci uporabljajo vakuumsko hlajenje);
• skladiščimo solato na temperaturi okoli 4-5 °C.

Kemično zatiranje

Pripravki na osnovi bakra nimajo dokazanega učinka na obvladovanje bolezni, kot tudi ne fumigacija tal. Ker so žuželke dobri prenašalci bakterij, obvladujemo njihovo številčnost z registriranimi insekticidi.