Bakterijski ožig aktinidije

Bakterijski ožig aktinidije je bolezen, ki se pojavlja na aktinidijah (Actinidia deliciosa, A. chinensis, A. arguta, A. kolomikta). Gre za nevarno, gospodarsko pomembno bolezen, ki povzroča naglo odmiranje posameznih rozg ali celotnih rastlin, v najhujših primerih propadejo celi nasadi. Bolezen je razširjena po vsem svetu, in sicer povsod, kjer uspeva aktinidija, tudi v Evropi. V Sloveniji smo prisotnost bakterije P.syringae pv. actinidiae (PSA) prvič potrdili leta 2013 v intenzivnih nasadih aktinidije na Vogrskem v Spodnji Vipavski dolini. Patogen se lokalno hitro širi z vetrom in dežjem, s pelodom ter na večje razdalje z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom.

Bakterija Pseudomonas syringae pv. actinidiae je od 11.4.2022 uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO) za rastline za saditev rodu Actinidia (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve.

Bakterija Pseudomonas syringae pv. actinidae povzroča bolezen prevodnega sistema. V žilah rastline bakterija tvori toksine in encime, ki razgrajujejo celične stene gostiteljske rastline. Prva bolezenska znamenja so zato opazna na deblih in poganjkih, in sicer kot nekroze, madeži in razbarvanje žilnega tkiva pod lubjem. Bolezen prizadane vse nadzemne dele aktinidije, do razbarvanja pod lubjem pa lahko pride tudi na koreninskem delu. Zgodaj spomladi in konec jeseni se lahko iz razjed na lubju cedijo rastlinski sokovi pomešani z bakterijskim izcedkom. Izcedek je značilne bele ali rdeče-rjave barve. Za aktinidije na splošno velja, da se iz ran po zimski rezi močno izceja brezbarvni do belkast rastlinski sok, vendar če ob tem opazimo še venenje in sušenje mladih poganjkov, je to lahko znamenje okužbe s PSA.

Na listih se bolezen izraža kot vodene poligonalne pege, ki preidejo v temnorjave pege nepravilnih oblik z nazobčanimi robovi. Okuženi cvetni popki in cvetovi najprej porjavijo, ovenijo, nekrotizirajo in kasneje odpadejo. V primeru močnejše okužbe venijo tudi plodovi, vendar pa v takšnih primerih ni nujno, da so bakterije PSA v plodovih prisotne. Tudi v poletnih mesecih se na deblu lahko pojavljajo poškodbe lubja v obliki razpok (rakaste rane), iz katerih se lahko izceja bakterijski izcedek bele ali rdeče-rjave barve.

Bolezenska znamenja se močneje izražajo spomladi in jeseni, ko so vremenski dejavniki za razvoj bolezni najugodnejši, zlasti v obdobju vlažnega in deževnega vremena z relativno nizkimi temperaturami. Bakterija je, kot večina povzročiteljev bolezni iz rodu Pseudomonas, aktivna v temperaturnem območju od 10 do 20 °C, z višanjem temperatur se nevarnost za okužbe zmanjša. Bakterija vstopa v rastlino skozi naravne odprtine ali mehansko povzročene poškodbe (toča, zmrzal, škodljivci, obrezovanje). Bakterija se širi kapljično, z dežjem in vetrom, prenašajo jo ptice in žuželke, pa tudi človek, pri delu z okuženimi rastlinami. Na večje razdalje se prenaša z okuženimi cepiči, podlagami ali sadikami. PSA lahko okuži rastline prek celega leta.

Preventivni ukrepi

• Neokužen sadilni material.
• Redno razkuževanje orodja za rez.
• Redno odstranjevanje sumljivih poganjkov.
• Vsi agrotehnični, sanitarni in higienski ukrepi, s katerimi ustvarjamo optimalne pogoje za rast in krepitev naravne odpornosti rastline.

V primeru najdbe PSA se držimo naslednjih priporočil:

• Takojšnje odstranjevanje okuženih rastlin iz nasada ter uničenje s sežiganjem.
• Rez in odstranjevanje okuženih rastlin izvajajmo v suhem vremenu.
• Orodje za rez razkužimo z 10 % raztopino natrijevega hipoklorita (Varekina, Arekina, Clorox,..) ali 70% alkoholom.
• Razkužimo tudi ostala orodja, priključke in stroje, ki jih uporabljamo v okuženem nasadu.
• Rezne ploskve premera večjega od 2-3 cm je potrebno premazati s cepilno smolo z dodatkom bakra.
• Pri rokovanju z okuženimi rastlinami uporabljamo rokavice, ki preprečujejo stik rok z bakterijskim izcedkom. Najprimernejše so rokavice za enkratno uporabo (tanke rokavice iz lateksa).
• Pri vstopu in pred izhodom iz okuženega nasada je potrebno razkužiti obutev. Delovno obleko, ki je prišla v stik z okuženimi rastlinami operemo na temperaturi 60°C.

 Kemično varstvo

Uporaba bakrovih pripravkov, ki imajo izraženo bakteristatično in baktericidno delovanje je eden izmed osnovnih kemičnih ukrepov za preprečevanje širjenja bakterioz. V primeru pojava in širjenja PSA, lahko pravočasno škropljenje z bakrovimi pripravki prepreči nove okužbe. Škropljenje je potrebno izvesti po opravljeni rezi in izvedenem odstranjevanju ter uničenju okuženih delov rastlin, v jeseni v obdobju odpadanja listov ter spomladi v času brstenja.

Jančar M., Seljak G. Bakterijski ožig aktinidije. http://kgz.parcomnet.si/vr/bolezni-skodljivci/aktinidija-bakterijski-ozig (marec 2022)

UVHVVR. 2020. Bakterijski ožig aktinidije (lat. Pseudomonas syringae pv. actinidiae). https://www.gov.si/teme/bakterijski-ozig-aktinidije-pseudomonas-syringae-pv-actinidiae/ (marec 2022)