Bakterijski ožig vinske trte

Bakterijski ožig vinske trte je gospodarsko pomembna in zelo resna bolezen prevodnega tkiva vinske trte, ki jo povzroča bakterija Xylophilus ampelinus, katere edini znani gostitelj je vinska trta. Bakterija X. ampelinus je uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072, Priloga IV), kar pomeni, da moramo ob najdbi upoštevati posebne fitosanitarne zahteve, zlasti na področju trgovanja z razmnoževalnim in sadilnim materialom (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/

V Evropi je bolezen prisotna okoli 130 let in je pogostejša v sredozemskih državah, kjer gojijo vinsko trto. Največ najdb beležijo v Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji, Portugalski ter tudi v Južni Afriki. V Turčiji naj bi bolezen izkoreninili. V Sloveniji smo potrdili najdbo v zaraščenem vinogradu v Beli Krajini, občasno pa se bolezen pojavlja v vinogradih Goriških Brd, vendar v zelo omejenem obsegu.

Bolezenska znamenja bakterijskega ožiga vinske trte so zelo prepoznavna, čeprav niso tipična za ožige, ki ji povzročajo bakterije. Znamenja so podobna znamenjem glivičnih bolezni vinske trte. V večini primerov je bolezen prvič opazna pozno spomladi na mlajših poganjkih in listih.

Oglate pege rdečerjave barve so najbolj prepoznavno znamenje te bolezni na listih (Slika 1). Pege se lahko pojavijo kjerkoli na listu ali na robovih, odvisno od mesta vstopa bakterije. Okoli pege se lahko razvije kloroza. Osrednji del pege se sčasoma posuši in izpade iz listov, kar daje listom razcefran videz. Robovi listov pa lahko dobijo ožgan videz. Ob visoki zračni vlagi iz peg prične izcejati rumen bakterijski izcedek. Pogosto se cel list posuši in odpade.

Na mladikah se prva znamenja razvijejo pozno spomladi. Na okuženih trtah najprej opazimo počasnejše odganjanje očes, potem se znamenja pojavijo na spodnjem delu mladike in se od tam širijo navzgor. Na rozgah se pojavijo rdečerjave proge, ki segajo od baze do vršička. Okuženo tkivo pod progo se zmehča, sesede v notranjost in počrni, kar opazimo kot ozke črne vdrtine na rozgah. Bolezen se širi tudi na stranske poganjke. Rast okuženih poganjkov je slabša v primerjavi z rastjo zdravih. Okuženi mlajši poganjki ovenijo in se posušijo (Slika 2).