Bakterijski ožig vinske trte

Xylophilus ampelinus

Janja Lamovšek, september 2018

Bakterijski ožig vinske trte je gospodarsko pomembna in zelo resna bolezen prevodnega tkiva vinske trte, ki jo povzroča bakterija Xylophilus ampelinus, katere edini znani gostitelj je vinska trta. Trenutno je X. ampelinus uvrščen na karantensko listo (Priloga II.A.II v Direktivi Sveta 2000/29/ES), kar pomeni, da moramo ob najdbi upoštevati posebne fitosanitarne zahteve, zlasti na področju trgovanja s sadilnim materialom.

V Evropi je bolezen prisotna okoli 130 let in je pogostejša v sredozemskih državah, kjer gojijo vinsko trto. Največ najdb beležijo v Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji, Portugalski ter tudi v Južni Afriki. V Turčiji naj bi bolezen izkoreninili. V Sloveniji smo potrdili najdbo v zaraščenem vinogradu v Beli Krajini, občasno pa se bolezen pojavlja v vinogradih Goriških Brd, vendar v zelo omejenem obsegu.

Bolezenska znamenja bakterijskega ožiga vinske trte so zelo prepoznavna, čeprav niso tipična za ožige, ki ji povzročajo bakterije. Znamenja so podobna znamenjem glivičnih bolezni vinske trte. V večini primerov je bolezen prvič opazna pozno spomladi na mlajših poganjkih in listih.

Oglate pege rdečerjave barve so najbolj prepoznavno znamenje te bolezni na listih (Slika 1). Pege se lahko pojavijo kjerkoli na listu ali na robovih, odvisno od mesta vstopa bakterije. Okoli pege se lahko razvije kloroza. Osrednji del pege se sčasoma posuši in izpade iz listov, kar daje listom razcefran videz. Robovi listov pa lahko dobijo ožgan videz. Ob visoki zračni vlagi iz peg prične izcejati rumen bakterijski izcedek. Pogosto se cel list posuši in odpade.

Na mladikah se prva znamenja razvijejo pozno spomladi. Na okuženih trtah najprej opazimo počasnejše odganjanje očes, potem se znamenja pojavijo na spodnjem delu mladike in se od tam širijo navzgor. Na rozgah se pojavijo rdečerjave proge, ki segajo od baze do vršička. Okuženo tkivo pod progo se zmehča, sesede v notranjost in počrni, kar opazimo kot ozke črne vdrtine na rozgah. Bolezen se širi tudi na stranske poganjke. Rast okuženih poganjkov je slabša v primerjavi z rastjo zdravih. Okuženi mlajši poganjki ovenijo in se posušijo (Slika 2).

Slika 1: Značilna znamenja bakterijskega ožiga na listih vinske trte – rdečerjave pege obdaja klorotično tkivo (foto: arhiv KIS)

Slika1_Bakterijski ožig vinske trte

Slika 2: Značilna znamenja bakterijskega ožiga vinske trte na rozgah – črne proge, razjede in sušenje mladik (foto: arhiv KIS)

Slika2_Bakterijski ožig vinske trte

Viri primarne okužbe so lahko latentno prisotne bakterije v rastlinskem materialu (podlage, cepiči, ipd.), vendar ne v plodovih. V okuženih trsih bakterije prezimijo v črnih vdrtinah na deblu ter olesenelih rozgah. Do okužbe lahko pride med obrezovanjem in tudi med samo trgatvijo, saj se bakterija prenaša s škarjami.

Preventivni ukrepi

Obvladovanje bolezni je omejeno na pravilno izvajanje del v vinogradu. Vse okužene poganjke uničimo. Obrezujemo samo v suhem vremenu in čim kasneje. Orodja za obrezovanje med delom temeljito razkužujemo (70 % etanol). Rastline za saditev morajo prihajati iz območja, kjer bolezen ni prisotna, oziroma iz matične rastline, pri kateri je odsotnost X. ampelinus dokazana z laboratorijskimi metodami.

Kemično zatiranje

Za obvladovanje bolezni ni učinkovito nobeno fitofarmacevtsko sredstvo.

CABI Datasheet: Xylophilus ampelinus (canker of grapevine). 2008. https://www.cabi.org/isc/datasheet/56907 (oktober, 2018)

EPPO Diagnostics PM7/96. 2009. Xylophilus ampelinus. EPPO Bulletin 39: 403-412.

Seljak G., Dreo T., Ravnikar M., Janse J.D. 2005. Bakterijski ožig vinske trte (Xylophilus ampelinus) – nova ali že stara bolezen v Sloveniji? Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Zreče, 8.-10. Marec 2005, str. 221-225