Bakterijski rak koščičarjev

Bolezenska znamenja bakterijskega raka koščičarjev in pečkarjev so posledica okužb z bakterijami vrste Pseudomonas syringae pv. persicae. Bolezen se pojavlja predvsem na nektarinah, breskvah, kitajski slivi (P. salicina) in češnjeliki slivi (mirabolana, P. cerasifera). Pogosto se bakterija pojavlja v združbi s patovarjema P. syringae pv. morsprunorum in P. syringae pv. syringae, ki povzročata bakterijsko pegavost koščičarjev.

Bakterija P. syringae pv. persicae je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in na sadnih rastlinah iz rodu Prunus (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«.(https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Na breskvah in nektarinah se bolezen izraža z odmiranjem mladih poganjkov, poškodbami na koreninskem sistemu, odmiranju dreves, listnimi pegami ter poškodbami na plodovih.

Do odmiranja poganjkov prihaja v jesenskem času in se nadaljuje spomladi. Prva znamenja so v obliki manjših, jajčastih razjed na lesu med brsti. Spomladi ali v začetku poletja opazimo sušenje cvetov in listov na posameznih vejah, lahko pa tudi na celem drevesu. Okužba se širi po prevodnem sistemu (floemu) tik pod lubjem.

Na listih so znamenja podobna kot pri vseh bakteriozah. Gre za pojav manjših vodenih peg, ki porjavijo, se posušijo in izpadejo iz listov, kar daje listom prestreljen videz.

Na plodovih se pojavijo manjši, okrogli, rjavi in oljnati madeži. Ob prerezu plodu je videti, da odmiranje tkiva sega globoko v meso. Propadajoče tkivo se seseda vase in pogosto iz takega madeža nepravilne oblike curlja gumijast izcedek. Gre za bolezensko znamenje, ki je značilno tudi pri bakterijski pegavosti koščičarjev (X. arboricola pv. pruni).

Kar je tipično za bakterijski rak, je obarvanost lesa in vej nad razpadajočim tkivom. V nižjem delu krošnje pa ob prerezu lubja ni opazna jasna meja med okuženim in zdravim lesom. Bolezen se pojavlja tudi na koreninskem sistemu, a vzrok pogosto ni pripisan delovanju bakterij, temveč pojavu glivičnih obolenj.

Bolezen se primarno širi z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom koščičarjev. Najbolj zaskrbljujoča je ustalitev bolezni v drevesnicah, saj bakterije med letom navidezno poniknejo. Ustalitev se kaže kot ponavljajoče se manjše ali skrite okužbe.

Razvoj bolezni je povezan s hladnim vremenom. Jeseni je propadanje mladih poganjkov izrazitejše, če je bila spomladanska pozeba in so se bakterije uspele naseliti pod lubjem. Delovanje teh bakterij je največje prav pozimi in v začetku spomladi, ko se prenašajo po nasadu prek nerazkuženih škarij ali vstopom skozi razpokan les zaradi pozebe.

Določene sorte izkazujejo delno odpornost na bolezen, a nobena ni popolnoma odporna.

Preventivni ukrepi

• Izbira primernih vrst in sort koščičarjev za sajenje (upoštevamo podnebje pokrajine).
• Izbira primernih leg za saditev.
• Zmerno gnojimo.
• Odločimo se za poletno rez, da omejimo razširjanje patogenov.
• Rane po rezi zaščitimo s premazom.
• Razkužujemo orodje za obrezovanje.

Kemično zatiranje

Izkušnje kažejo, da je delno učinkovito škropljenje z bakrovimi pripravki v jesenskem in spomladanskem času.

APPB – Atlas of Plant Pathogenic Bacteria. http://www.atlasplantpathogenicbacteria.it/index.htm (marec 2020)

EPPO Global Database. https://gd.eppo.int/ (marec 2020)

Hulin M.T., Mansfield J.W., Brain P., Xu X., Jackson R.W., Harrison R.J. 2018. Characterization of the pathogenicity of strains of Pseudomonas syringae towards cherry and plum. Plant Pathology, 67: 1177-1193.

Maček J. 1989. Posebna fitopatologija, patologija sadnega drevja in vrtnin. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana: 168

Young J.M. 1995. Bacterial Decline. V: Compendium of Stone Fruit Diseases. Ogawa J.M., Zehr E.I., Bird G.W., Ritchie D.F., Uriu K., Uyemoto J.K. (ur.) 1995. The American Phytopathological Society: 50.