Pseudomonas avellanae Janse et al.
Bakterijski rak in propadanje evropske leske
David Snoj; september 2020, posodobljeno januar 2023
Uvod
Bakterijski rak in propadanje evropske leske povzroča bakterija Pseudomonas avellanae. Predstavlja veliko nevarnost v pridelavi lešnikov, saj lahko povzroči propad celotnih nasadov. Pseudomonas avellanae okužuje rastlinske vrste iz rodu Corylus, predvsem gojene kultivarje evropske leske. Bakterija je bila odkrita tudi v divjih rastlinah vendar možnost prenosa na gojene leske še ni znana.
Bakterija P. avellanae je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in na sadnih rastlinah (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)
Bolezenska znamenja
Najočitnejše bolezensko znamenje okužbe z bakterijo je odmiranje posameznih vej ali debel oz. celih rastlin. Rastlina lahko ob močni jesenski okužbi odmre že v sledeči rastni dobi, drugače pa v nekaj letih.
Prve znake okužbe je moč opaziti že v času cvetenja moških cvetov. Moška socvetja okuženih rastlin vsebujejo zelo malo peloda oz. propadejo še pred cvetenjem. Po cvetenju socvetja običajno ostanejo pritrjena na vejah. Ženski cvetovi se pogosto posušijo in propadejo. V času odpiranja vegetativnih brstov imajo okuženi brsti porjavele luskoliste in zamujajo v razvoju ali sploh ne odženejo. Iz brstov, ki odženejo se razvijejo listi kateri imajo uvel, klorotičeni izgled, lahko se tudi predčasno posušijo.
Na deblu in ogrodnih vejah se na mestih vdora bakterije pojavijo nekroze z rdeče rjavo obarvanim lubjem. Nekroze so običajno prisotne v lubju in kambiju, včasih segajo celo v ksilem. V kasnejšem stadiju se začne lubje luščiti, kambij je popolnoma uničen. Ob močni okužbi se lahko na vejah pojavijo vzdolžne razpoke. Na mestih okužb je lahko prisoten bakterijski eksudat, gost, belkast izcedek poln bakterij, s katerim se bakterije razširjajo v okolici.
Najočitnejši znaki bolezni se izrazijo v poletnih mesecih kot nenadno rumenenje in venenje listja ter poganjkov. To se stopnjuje v odmiranje ogrodnih vej, ob močnih okužbah tudi celotnih rastlin. Listje ostane pritrjeno na poganjkih še dolgo v zimo oz. po propadu rastline. Rastline okužene v jesenskem času lahko odmrejo še v isti rastni dobi oz. najkasneje v dveh do treh letih od pojava prvih znakov bolezni. Rastline, ki so preživele primarno okužbo v naslednjem letu, tvorijo močne koreninske poganjke, vendar tudi ti običajno propadejo tekom iste vegetacije.
Razvoj in širjenje bolezni
Bakterije vstopajo v rastline preko ran. Večina primarnih okužb poteče v jeseni, v času odpadanja listja. Listne rane so glavna pot vstopa bakterij v rastlino, kjer prezimijo in se spomladi začno sistemično razširjat. Ob ugodnih pogojih (deževno, vetrovno vreme) lahko bakterije okužijo leske tudi preko ran, ki nastanejo ob rezi, toči, spomladanski pozebi, razpokah, ki na stanejo ob deževju po sušnem obdobju, strojni obdelavi ali jih povzročijo drugi organizmi. Pseudomonas avellanae se znotraj nasadov širi večinoma z vetrom in dežjem. Verjeten je tudi prenos z grizočimi žuželkami (podlubniki), vendar neizpodbitnega dokaza za to še ni. Iz žarišča izbruha bolezni se nove okužbe običajno širijo v smeri konstantnih vetrov. Na nova območja se Pseudomonas avellanae širi z okuženim sadilnim materialom.
Okužba se od mesta vstopa v gostiteljsko rastlino hitro širi po živem delu skorje (ličje) in kambiju. Ko doseže koreninski vrat se razširi v korenine in nato na ostale poganjke. Visoke poletne temperature močno pospešijo razmnoževanje bakterij, zato do odmrtja rastline običajno pride v poletnem času. Enoletni poganjki lahko ubežijo primarni okužbi vendar se lahko okužijo že v naslednji rastni sezoni. Primarne okužbe običajno potečejo skozi listne rane v jeseni ob odpadanju listja in deževnem vremenu. Sekundarne okužbe potečejo tekom vegetacije skozi rane, predvsem na razpokah, ki nastanejo ob spomladanski pozebi.
Varstvo
Preventivno ukrepanje je bistveno pri varstvu leske pred bakterijskim rakom. Trenutno še ni na voljo fitofarmacevtskih sredstev ali drugih ukrepov, ki bi imeli učinkovito kurativno delovanje.
Nekemični ukrepi
-
- Ustrezna lega nasada
- Ustrezna tla z optimalno založenostjo s hranili, izogibamo se kislim tlem
- Sadimo zdrave, certificirane, neokužene sadike
- Preprečevanje pozeb in sušnega stresa
- Izogibamo se povzročanju kakršnihkoli ran
- Rez izvajamo v suhem vremenu
- Koreninske izrastke odstranjujemo s herbicidi ali ognjem
- Posekamo in izkopljemo okužene grme, vključno s štori
- Ne sadimo ponovno na isto mesto, dokler korenine ne propadejo
- Okužen material zažgemo
Kemično varstvo
Pri kemičnem varstvu se poslužujemo običajnih jesensko/spomladanskih škropljenj s pripravki na osnovi bakra s katerimi razkužujemo rastline in zmanjšujemo infekcijski potencial. Prvič škropimo na začetku odpadanja listja in drugič, ko odpade 75 % listja. Prav tako uporabimo bakrove pripravke za razkuževanje ob hujših mehanskih poškodbah (npr. toča). Izogibamo se pogostega apliciranja listnih gnojil na osnovi bakra zaradi možne pridobitve rezistence. Raziskave nakazujejo na dobro učinkovanje pripravkov z aktivno snovjo acibenzolar-S-metil. Slednja inducira rastlinski imunski odgovor kar pripomore k učinkovitejši obrambi pred okužbo. Pri nas sredstva z omenjeno aktivno učinkovino še niso registrirana.
Viri
Solar A., 2019. Lupinarji: oreh, leska kostanj mandelj. Ljubljana. ČZD Kmečki glas, 247 str.
Psallidas P.G. 2002. Compendium of Nut Crop Diseases inTemperature Zones. Teviotdale B. L., Michailides T. J., Pscheidt J. W. (edt). APS Press, St. Paul, Minnesota, ZDA, str. 47-48
Scortichini M., 2001. The Problem caused by Pseudomonas Avellanae on Hazelnut in Italy. Acta hortculturae. 556: 503-508.
Griesbach J. A., Hazelnut Bacterial Canker Pseudomonas avellanae, Pest Risk Assessment. Oregon Department of Agriculture, Plant Division. Salem, Oregon.
Scortichini M., 2002. Bacterial Canker and Decline of European Hazelnut. Rome. The American Phytopathological Society Plant Disease, 86, 7: 704-709.
Hoyle A., 2022. Rapid Pest Risk Analysis (PRA) for: Pseudomonas avellanae 2022. Department for Environment, Food and Rural Affairs, York ,UK