Bela gniloba

Sclerotinia sclerotiorum (Lib.) de Bary

Eva Kovačec, Metka Žerjav, september 2024

Bela gniloba je vsesplošno razširjena bolezen. Njena povzročiteljica, gliva Sclerotinia sclerotiorum, okužuje preko 400 vrst gostiteljskih rastlin, med njimi so tudi vrtnine, poljščine in pleveli. Simptomi bolezni odražajo njeno ime, saj bel, vati podoben micelij v razmerah visoke zračne vlažnosti prekrije prizadete dele rastline. Škode so večje v območjih s hladnejšo klimo in z več padavinami. Ker se v obliki sklerocijev ohranja v tleh vrsto let, je obvladovanje bele gnilobe manj učinkovito na zemljiščih z intenzivno pridelavo občutljivih rastlin. Med poljščinami so posebej občutljive nekatere oljnice kot so navadna (oljna) ogrščica, oljna repica, bela gorjušica in sončnica. Ob žetvi se sklerociji, ki so nastali na steblih, plodovih ali socvetjih, zamešajo med seme. Če se v procesu čiščenja semena sklerociji in njihovi delčki ne izločijo, se s takšnim semenom bolezen širi na novo posejana polja.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Povzročiteljica bele gnilobe je polifagna gliva Sclerotinia sclerotiorum (Lib.) de Bary.  Zanjo je značilen bel puhast micelij, ki sčasoma tvori črne nepravilne strukture imenovane sklerociji. Le-ti so lahko različno veliki, nekje med 2-20 mm x 3-7 mm (Slika 1).

Znamenja bolezni pri oljni ogrščici se pojavijo večinoma po cvetenju in so najprej opazna na steblih ob zalistjih ali na mestih, kjer iz stebla izraščajo stranski poganjki. Sprva je svetla lisa opazna le na eni strani stebla, pozneje pa je bledo zelene, rumenkaste in nato sivkaste barve in steblo v celoti obda. Ker se steblo na mestu okužbe začne sušiti, propade celoten poganjek nad tem mestom. Okužene rastline se po svetlih steblih na pogled že od daleč razlikujejo od zdravih. Ko tako steblo vzdolžno prerežemo, opazimo, da je napolnjeno z vatastim micelijem in sklerociji, ki so glede na zrelost od skoraj bele do svetlo sive in ob koncu razvoja črne barve (Slika 2). Okuženi luski porumenijo in se posušijo. V njih se med zrni oblikujejo drobni sklerociji.

Pri sončnici gliva lahko okuži več organov – korenine, steblo, brste in cvetne koške. Bolezen imenujemo bela ali zrnata gniloba sončnic in se lahko kaže s 3 jasno ločenimi simptomi (glede na začetek okužbe): gnitje koreninskega vratu z venenjem, gnitje srednjega stebla in gnitje cvetnega koška.

Gnitje koreninskega vratu se lahko pojavi kadarkoli po stadiju kaljenja in se začne z okužbo preko korenin. Prvi simptom, ki ga opazimo, je nenadno venenje celotne rastline brez vidnih poškodb ali lis na listih. Na liniji tal je lahko vidna svetlo rjava, z vodo nasičena lezija. Steblo sčasoma postane votlo, napolnjeno s črnimi sklerociji. Pozne okužbe se pokažejo le z belim micelijem na liniji tal, a brez venenja.

Gnitje srednjega stebla se običajno pojavi med pozno vegetativno fazo in zrelostjo. Je redkejše, saj se začne preko okužbe listov in povzroči lomljenje stebel na mestu okužbe, kar vodi do popolne izgube pridelka pri prizadetih rastlinah.

Gnitje cvetov oz. cvetnih koškov se običajno pojavi ob koncu cvetenja ali kasneje, lahko pa ga opazimo tudi pred cvetenjem (v tem primeru se imenuje gnitje popkov). Prvi simptomi se lahko pojavijo kot temne z vodo nasičene lise na zadnji strani cvetov ali pa kot bela micelijska rast, ki pokriva dele razvijajočih se semen. Ko bolezen napreduje, gliva razgrajuje notranjost cveta in cvet napolnijo velike količine nepravilno oblikovanih sklerocijev. Bolezen na koncu privede do popolne razgradnje cvetov.

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva Sclerotinia sclerotiorum preživi v tleh v obliki sklerocijev tudi do 10 let. Okužba rastlin poteka na dva načina. Gliva lahko rastlino okuži direktno iz tal, ko pridejo korenine v stik z micelijem, ki izrašča iz sklerocija. V tem primeru se začne gnitje korenin in stebel in če je steblo dovolj nagnito, rastline venijo in se posušijo. Micelij glive se v tem primeru lahko po tleh širi tudi na sosednje rastline. Na površini stebel, še pogosteje pa v njihovi notranjosti se razrašča gost bel micelij, na katerem, nastajajo novi sklerociji, ki bodo v naslednjem letu ali pozneje spet vir okužbe. Vsi sklerociji iste starosti se ne aktivirajo istočasno ampak postopoma skozi več let.

Za oljno ogrščico (tudi gorjušico in oljno repico) ter sončnice je pomembnejši drug način, ko pride do okužbe nadzemnih delov s spolnimi trosi, ki nastajajo na sklerocijih. Sklerociji začno kaliti ob zadostni vlagi in že ob precej nizkih temperaturah (7 – 11°C). Iz njih izraščajo lijakasta, gobicam podobna odprta trosišča – apoteciji. Askospore, ki nastajajo v apotecijih se razširjajo z zračnimi tokovi in padejo predvsem na cvetove, v zalistja ali kjer se stebla razvejajo in tam lahko nekaj časa mirujejo. Deli odcvetelih cvetov, ki padajo v zalistja in druge dele rastline, predstavljajo vir hrane za glivo, kar pospeši kalitev trosov in okužbo. Za nastanek okužbe je pogoj omočenost listov ali visoka relativna zračna vlaga (85 %) v trajanju od 16 do 24 ur, temperatura pa je manj pomemben dejavnik (med 0 in 25 °C). Gliva se lahko hitro širi po rastlini, preraste dele stebla in cvetnih pecljev, pri sončnici se razširi tudi po cvetnem košku, pri križnicah po luskih. Na odmrliih delih nastajajo sklerociji in del njih ob žetvi konča kot primes pridelanega zrnja. Micelij lahko tudi prerašča seme. Takšno seme pogosto propade že v času vznika (Slika 3).

Ker se sklerociji zelo različnih velikosti in se ob žetvi tudi zdrobijo, so lahko podobne velikosti kot semena ogrščice ali sončnic in jih nekaj po dodelavi še ostane med semenom. Ob setvi semena s primesjo sklerocijev, zanesemo bolezen tudi na njive, kjer je prej ni bilo. Prenos sklerocijev je možen tudi z mehanizacijo, ki se je oprime prst z njiv, kjer so rasli okuženi posevki.

Varstvo

Preventivni ukrepi

V kolobar vključujemo negostiteljske rastline, predvsem iz družine trav (travinje, žita, koruza). Vsaj 3 leta ne gojimo občutljivih gostiteljskih rastlin (oljna ogrščica, sončnica, fižol…). V primeru, da je zemljišče močno obremenjeno s sklerociji, in ne želimo uporabljati kemičnih fungicidov, pa gostiteljev ne pridelujemo 5-6 let.

Tudi nekateri širokolistni pleveli (npr. plešec) so znani kot dobri gostitelji glive, zato poskrbimo za zatiranje plevelov.

S primerno gostoto setve zmanjšujemo zračno vlago in trajanje omočenosti listov v posevku.

Gnojenje z apnenim dušikom ob koncu zime in zgodaj spomladi nekoliko zavira kalitev sklerocijev.

Biotično varstvo

Za omejevanje širjenja bele gnilobe na sončnicah in oljni ogrščici sta na voljo dva biotična pripravka na osnovi oomicete Pythium oligandrum in glive Trichoderma asperellum. Gliva Coniothyrium minitans, ki je sicer tudi naravno navzoča v tleh, se v številnih evropskih državah že dolgo uporablja za postopno zmanjševanje sklerocijev na zemljiščih kontaminiranih z glivami iz rodu Sclerotinia, vendar v Sloveniji še nimamo nobenega registriranega pripravka.

Kemično varstvo

Registriranih je več fungicidov iz različnih kemijskih skupin in z različnimi načini delovanja, tako za sončnice, kot za oljno ogrščico. Uporabimo lahko le sredstva, ki so v aktualnem času uporabe registrirana za ta namen in so navedena v seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev.

(http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm). Pred njihovo uporabo si natančno preberemo navodila in upoštevamo priporočene odmerke in vremenske razmere.

Viri

BASF Aktiengesellschaft. 2006. Raps-Anbau und Verwertung einer Kultur mit Perspektive. Landwirtschaftsverlag GmbH, Müster-Hiltrup, 260 str.

O’Sullivan C.A., Belt K., Thatcher L.F. 2021. Tackling Control of a Cosmopolitan Phytopathogen: Sclerotinia. Front. Plant Sci., 12, https://doi.org/10.3389/fpls.2021.707509 (zadnjič dostopano 26.9.2024)

University of Nebraska–Lincoln Extension, Institute of Agriculture and Natural Resources. Sclerotinia Diseases of Sunflower in Nebraska. https://extensionpubs.unl.edu/publication/g2107/2011/pdf/view/g2107-2011.pdf, (zadnjič dostopano 26.9.2024)

Uradni list Republike Slovenije. Št. 114, 31. 8. 2022: 8290

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019., L 319/1, 10.12.2019.