Bela gniloba na papriki

Sclerotinia sclerotiorum (Lib.) de Bary

Eva Kovačec, november 2022

Uvod

Bela gniloba je vsesplošno razširjena bolezen, ki okužuje širokolistne rastline, kot so paradižnik, fižol in zelje, pri katerih je okužba resnejša kot pri papriki (Capsicum annuum). Bolezen se pojavlja večinoma na nadzemnih delih in povzroča mehko, vodeno gnilobo. Simptomi bolezni odražajo njeno ime, saj kasneje izrazit bel bombažni micelij pokrije prizadete dele rastline. S pomočjo sklerocijev v tleh se gliva lahko učinkovito ohranja nekaj let.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Povzročiteljica bele gnilobe na papriki je polifagna gliva Sclerotinia sclerotiorum (Lib.) de Bary in jo običajno na papriki prvič odkrijemo v času cvetenja. Patogen se pogosto najprej naseli na cvetne liste, ki padejo v zavoje stebla in tam obstanejo. Ko gliva nato vdre v živo tkivo se na steblu pojavi vodena gniloba. Sledi mehak razpad stebla z rjavimi lisami, ki v mlajšem tkivu postanejo belkaste. Znaki patogena običajno postanejo očitni, ko bolezen napreduje. Na okuženih steblih se oblikujejo bele bombažne obloge micelija, znotraj micelijskih blazinic pa nastanejo veliki črni sklerociji, po izgledu podobni mišjim iztrebkom. Sklerociji se oblikujejo tudi v notranjosti stebel paprike, s podolgovato obliko v smeri stebla.

Okužba rastline je možna tudi na meji s tlemi, če je tam nakopičeno odpadlo listje obolelih rastlin. Prav tako se lahko začne na plodovih, in sicer nastanejo z vodo prepojene motno-zelene lise na okuženem plodu, v njegovi notranjosti pa se razraste vatasti micelij s sklerociji.

Gliva S. sclerotiorum v tleh preživi v obliki sklerocijev, ki so trdi in spremenljive oblike. Večina je črnih zunaj in belkastih znotraj ter merijo 3–10 x 3–7 mm. En sam sklerocij lahko proizvede enega ali več apotecijev oz. odprtih trosišč, na katerih nastajajo aski, v njih pa askospore. Običajno so apoteciji čašaste oblike z majhno osrednjo jamico, največkrat beli, opaženi pa so bili tudi rumeni in svetlo rjavi.

Razvoj in širjenje bolezni

Bela gniloba se pojavi v hladnem in vlažnem vremenu. Za izbruh bolezni je bistvena predvsem visoka relativna zračna vlaga. Optimalna temperatura za razvoj bolezni je 15-21°C. Sklerociji, ki lahko v tleh preživijo več let, postanejo zmožni tvorbe razmnoževalnih struktur po izpostavljenosti hladnemu in vlažnemu vremenu. Še posebej ugodno na nastanek zametkov apotecijev vplivajo nižje temperature, med 11-15°C.

Iz askov na apotecijih se izločijo askospore, ki predstavljajo primarni inokulum. Z vetrom se raznesejo na občutljive rastline paprike in pogosto najprej okužijo cvetne liste. Ko se gliva uspešno razvije na odmirajočem tkivu, lahko napade živo tkivo. Za pomemben razvoj bolezni je potrebno obdobje neprekinjene namočenosti poganjkov vsaj 16–72 ur. Bolezen je hujša na nižinskih območjih. Še posebej učinkovito se bela gniloba razvija v posevkih, kjer je slabo kroženje zraka in s tem visoka vlaga, bodisi zaradi naravnih pogojev ali neprimerne vrtnarske prakse (npr. tesno razporejene rastline).

Varstvo

Najbolj učinkovito je kolobarjenje z negostiteljskimi ozkolistnimi rastlinami, npr. trave in žita. Z redčenjem listov lahko preprečimo gosto vegetativno rast rastlin in s tem visoko vlažnost. Da se zmanjša pojavnost bolezni, morajo biti rastlinjaki dobro prezračeni. Za sajenje izbiramo bolj odporne sorte paprike.

Uporaba talnih fungicidov širokega spektra uniči številne sklerocije S. sclerotiorum v tleh. Do ponovne okužbe lahko vseeno pride, in sicer zaradi vetra, ki prenaša askospore na polja paprike z oddaljenih lokacij. Včasih so kot nadzorni ukrep uporabljali poplavljanje polja, in sicer poleti štiri do pet tednov neprekinjeno, saj je le-to znatno zmanjšalo število sklerocijev sposobnih preživetja.

Uporabljeni viri

https://pnwhandbooks.org/plantdisease/host-disease/pepper-capsicum-spp-white-mold (november 2022)

Pernezny K., Roberts P.D., Murphy J.F., Golberg N.P. 2003. Compendium of Pepper Diseases. Second edition. The American Phytopathological  Society, Minnesota: str 22 – 23.

Yanar Y., Miller S.A. Resistance of pepper cultivars and accessions of Capsicum spp. to Sclerotinia sclerotiorum. 2003. Plant Diseases. 87(3): str 303-307.

Yanar, Y., Sahin, F., Miller, S. A. 1996. First report of stem and fruit rot of pepper caused by Sclerotinia sclerotiorum in Ohio. Plant Diseases. 80: str 342.