Bela gniloba špargljev

Sclerotinia sclerotiorum

Eva Kovačec in Metka Žerjav, maj 2024

Uvod

Okužba z glivo Sclerotinia sclerotiorum redko povzroča težave pri pridelovanju špargljev. Bela gniloba, se pojavi predvsem spomladi na mladih sočnih poganjkih. Bolj ogroženi so nasadi, kjer so bili predposevki občutljive rastline, okužene z belo gnilobo (npr. solata, fižol, oljna ogrščica, sončnica…) in je bilo že pred sajenjem šparglja zemljišče kontaminirano s sklerociji bele gnilobe. Gliva S. sclerotiorum ima širok krog rastlinskih gostiteljev (preko 400 vrst), zaradi česar kolobarjenje ni vedno učinkovit ukrep za zajezitev bolezni. Bolezen se pojavlja v vseh pridelovalnih območjih, vendar so škode večje v območjih s hladnejšo klimo in več padavinami.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Prvi opazen simptom okužbe z belo gnilobo je pojav vodnatega in mehkega tkiva na rastlini, običajno na poganjkih blizu tal. Na gnijočih delih se sčasoma pojavi gosta, bela vatasta prevleka glivnega micelija. V miceliju se pozneje oblikujejo zrnom podobne strukture, imenovane sklerociji, ki so sprva bele in mehke, nato pa potemnijo in otrdijo. Sklerociji so veliki 2 do 10 mm v premeru, gladki in zaobljeni, na površini so črne barve, v notranjosti pa svetli (Slika 1). Služijo preživetju glive in ostanejo vitalni v tleh več let. Iz sklerocijev v tleh spomladi zrastejo apoteciji oz. odprta trosišča (spolna generacija glive), na katerih nastajajo aski, v njih pa askospore. Običajno so apoteciji trobentasto čašaste oblike, veliki nekaj milimetrov, bele, rumene ali svetlo rjave barve.

Razvoj in širjenje bolezni

Šparglji se okužijo z glivo bele gnilobe na nespolni način preko sklerocijev. Spomladi oz. ob ugodnih pogojih (temperatura od 15 do 28 °C in visoka vlažnost) iz sklerocijev poženejo hife, ki prodrejo v gostiteljevo tkivo, ki se dotika tal. Ko je gliva enkrat v tkivu, nato hitro razširi svoj micelij s pomočjo številnih litičnih encimov, kar povzroči gnitje in propadanje tkiva. Poleg sklerocijev, lahko gliva S. sclerotiorum preživi zimske razmere tudi v obliki micelija v okuženih rastlinskih ostankih. Ko se micelij dovolj razširi, se na površini okuženega tkiva tvori bela vatasta prevleka s sklerociji.  Askospore so za okužbo špargljev manj pomembne.

Varstvo

Pri obvladovanju bele gnilobe špargljev so bistveni preventivni ukrepi, predvsem sajenje špargljev na zemljišče, kjer prej ni bilo posevkov z belo gnilobo. Če v nasadu opazimo poganjke špargljev z belo gnilobo, na katerih se razvijajo sklerociji, jih izrežemo in odstranimo iz nasada. Zatiranje bolezni je le redko potrebno. Primeren pristop za zmanjšanje okužbe špargljev z belo gnilobo je lahko biotično varstvo s pripravki, ki temeljijo na različnih sevih bakterije Bacillus amyloliquefaciens. Pri tem je ključno redno spremljanje in prepoznavanje simptomov okužbe ter ukrepanje ob prvih znakih bolezni.

Viri

Heffer Link V., Johnson K.B. 2007. White Mold (Sclerotinia), The Plant Health Instructor. (zadnjič dostopano 25. 4. 2024): https://www.apsnet.org/edcenter/disandpath/fungalasco/pdlessons/Pages/WhiteMold.aspx

Laemmlen F. 2001. Sclerotinia Diseases. ANR Publication 8042. University of California, Division of Agriculture and Natural Resources.

O’Sullivan C.A., Belt K., Thatcher L.F. 2021. Tackling Control of a Cosmopolitan Phytopathogen: Sclerotinia. Front. Plant Sci. 12:707509.