Bela trohnoba korenin

Armillariella mellea (Vahl) Kummer; pripor. ime Armillaria mellea (Vahl) Karsten

Neja Marolt; marec 2020

Sivorumena mraznica ali prava štorovka je v gozdovih in na kmetijskih zemljščih pogosto razširjena gliva. Štorovke, kamor uvrščamo tudi sivorumeno mraznico, so včasih zaradi kompleksnosti taksona in poenostavitve obravnavali kot eno zbirno vrsto Armillaria mellea. Zaradi njene variabilnosti, predvsem v patogenosti in specializaciji za različne gostitelje pa so začeli domnevati, da je kompleks A. mellea sestavljen iz več različnih vrst. Ta parazitska gliva je nevarna vsem vrstam lupinarjev: leski, orehu, mandlju, pistaciji, predvsem kadar jih sadimo na zemljiščih, kjer smo izkrčili gozd. Med gozdnim drevjem najbolj ogroža hrast, pojavlja pa se tudi na iglavcih, največkrat na smreki, a le kot gniloživka na odmrlem lesu. Sivorumeno mraznico uvrščamo na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

BELA TROHNOBA KORENIN

Med najbolj očitna bolezenska znamenja, ki jih povzroča štorovka, zagotovo sodijo odmiranje posameznih vej v krošnji (slika 2), zakrnela rast poganjkov ter razvoj manjših, bledo rumenih listov, ki predčasno odmrejo in odpadejo. Gliva uniči kambij na koreninah in koreninskem vratu. V predelu med lubjem in lesom lahko ob odstranitvi lubja opazimo belo podgobje pahljačastega videza (slika 1), ki daje bolezni tudi značilno ime bela trohnoba. Podgobje lahko v temi fosforescira. V jesenskem času lahko v bližini debla okuženega drevesa opazimo sivo rumene trosnjake – gobe (slika 3). Okuženo drevo postopoma propada, včasih lahko preteče tudi nekaj let preden opazimo značilne bolezenske znake. Gliva večkrat napade oslabela drevesa, ki rastejo na neprimernih rastiščih ali pa so podvržena suši in drugim škodljivim organizmom.

Slika 1: Belo pahljačasto podgobje (micelij) sivorumene mraznice med skorjo in lesom oreha (foto arhiv KIS)

Armillaria melleaSlika 1

Slika 2: Sušenje vej v krošnji oreha kot posledica okužbe s pravo štorovko (foto arhiv KIS)

Armillaria melleaSlika 2

Slika 3: Trosnjaki mraznice v jesenskem času (foto arhiv KIS)

Armillaria melleaSlika 3

Slika 4: Razraščen bel micelij pod skorjo oreha (foto arhiv KIS)

Armillaria melleaSlika 4

Glive iz rodu Armillaria so dolgožive in sposobne preživeti na trohnečem lesu v tleh tudi do sto let. Glivo prepoznamo po šopastih trosnjakih (slika 3), ki se oblikujejo pozno poleti ali jeseni na štorih, mrtvih koreninah in tudi na živem drevju. Luskati sivo rumeni klobuki so široki od 4 do 10 cm in so nameščeni na dolgih pri dnu zraščenih rumeno rjavih betih, ki nosijo pod trosovniki močan obroček (zastiralce). Na trosovnikih, ki so sprva beli, s starostjo pa postanejo rjavkasti in lisasti, se oblikuje na milijone belih do svetlo rumenih bazidiospor. Bazidiospore lahko v ugodnih razmerah kalijo, hife pa vstopijo skozi skorjo poškodovanega drevesa. Od tod se bel micelij razraste po kambiju in beljavi in se postopoma preoblikuje v čvrst, temen in bleščeč splet hif – rizomorfe, ki služijo za nadaljnje širjenje glive. Ploščati rizomorfi se razrastejo v tleh tudi do tri metre in ko pridejo v stik s koreninami zdravega drevesa se pomikajo po tkivih navzgor vse do debla.

Bolezni neposredno ne moremo zatirati, vendar jo lahko preprečimo s primerno izbiro zemljišča, npr. zasnujemo nasad tam kjer predhodno niso rastle gostiteljske rastline. Če ob pregledu rastišča v okolici drevesa opazimo trosnjake, poskusimo širjenje glive zaustaviti tako, da v spomladanskem času odkrijemo 20 do 30 cm debelo plast zemlje okrog debla. Na ta način bodo korenine in koreninski vrat izpostavljene zraku in manjši vlagi. Jeseni je potrebno zemljo nasuti nazaj. Če si po tem ukrepu drevesa ne opomorejo in vseeno propadejo, jih je potrebno čim prej odstraniti iz nasada. Močno prizadeta drevesa podremo in izkopljemo panj s koreninami vred, saj se gliva ohranja v olesenelih podzemnih delih rastlin.

FAO. Armillaria mellea. V: Global review of forest pests and diseases, str: 123-125 http://www.fao.org/3/i0640e/i0640e11.pdf (marec 2020)

Munda A. 1997. Raziskave štorovk (Armillaria [Fr. : Fr.] Staude) v Sloveniji. V: Znanje za gozd. Zbornik ob 50. obletnici…1997, str. 211-220

Solar A. 2019. Štorovka ali mraznica (Armillaria mella). V: Lupinarji oreh, leska, kostanj, mandelj. Kmečki glas, Ljubljana; str.: 163

Teviotdale B. L., Michailides T. J., Pscheidt J. W. 2002. Armillaria root disease. V: Copendium of nut crop diseases in temperate zones. APS Press, Minnesota, ZDA, str.: 1-2