Beli orehov škrlup

Beli orehov škrlup povzroča gliva Microstroma junglandis. Gre za bolezen, ki pri nas ni pogosta in ne povzroča gospodarske škode. Gliva okužuje rastlinske vrste iz družine orehovk. Prisotna je na vseh celinah, vendar ne predstavlja nevarnosti pri pridelavi orehov, z izjemo Turčije. Tam so v letu 2001 opazili močno okužbo, ki je povzročila tudi gospodarsko škodo. Posledično se predvideva, da bo v prihodnosti bolezen lahko predstavljala težavo pridelovalcem orehov tudi pri nas.

Prva bolezenska znamenja se pojavijo, ko se razvoj listov bliža končni velikosti. Prepoznamo jih po sprva živo rumenih pegah na spodnji strani listov, ki se z razvojem glive prekrijejo z belkastim micelijem, polnim bazidiospor. Na zgornji strani listov se pojavijo svetlo rumene, klorotične pege. Pege so oglate oblike in se nahajajo ob listnih žilah, od koder se širijo v medžilni prostor. Tekom rastne dobe pege postajajo nekrotične in ob močnem napadu povzročijo deformacije in sušenje listja. Gliva ob ugodnih pogojih okuži tudi zeleno lupino plodov. Okužba na plodovih se sprva kaže v obliki vdrtih mest okroglaste oblike, ki rastejo skupaj s plodom in lahko dosežejo velikost do 3 cm v premeru. Rob okužene površine je rahlo vdrt, temnorjave do črne barve, med tem ko je sredina pege nekoliko privzdignjena in svetlejše, zelene barve. Jedrca v okuženem plodu so manjša, vendar ohranijo kakovost. Gliva lahko povzroči tudi metličavost. Listi na metličastih poganjkih so običajno zavrti v rasti, klorotični, deformirani in uveli. Pogosto začnejo odpadati že zgodaj poleti. Metlaste tvorbe so lahko velike in dosežejo premer do dveh metrov.

O razvojnem krogu in oblikah širjenja glive še ni veliko znanega. Običajno se okužba pojavi tekom deževnih in hladnih pomladi, v neustrezno oskrbovanih nasadih. Težavo predstavljajo predvsem pregoste krošnje, premajhne sadilne razdalje in zaprte lege. Ti dejavniki zmanjšujejo zračnost nasada kar se odraža v višji relativni zračni vlagi, ki ugodno vpliva na razvoj bolezni. Po nekaterih podatkih gliva prezimi v odpadlem listju in spomladi vrši nadaljnje okužbe s sproščanjem bazidiospor. Ob tem se predvideva, da gliva ostaja stalno prisotna tudi na okuženih mladih poganjkih in v brstih.

Zaradi relativno majhne gospodarske pomembnosti, strategija za varstvo pred to boleznijo še ni izoblikovana. Priporočeno je preventivno odstranjevanje metlastih poganjkov in odpadlega listja izpod dreves s čemer zmanjšujemo infekcijski potencial glive v nasadih. Pojav bolezni je redkeje opažen v nasadih kjer se redno uporabljajo pripravki na osnovi bakra za varstvo pred drugimi boleznimi (jesensko/spomladanska škropljenja). Namenska uporaba fungicidov proti belemu orehovemu škrlupu se odsvetuje, saj ob dosedanjem obsegu pojava bolezni niso niti ekonomsko niti okoljsko upravičena.