Belini

Kapusov belin (Pieris brassicae L.) in repni belin (Pieris rapae L.)

Primož Žigon, september 2022

Uvod

Kapusov in repni belin sodita med dnevne metulje iz družine belinov (Pieridae). Vrsti sta splošno razširjeni in se pojavljata na gojenih in plevelnih vrstah rastlin iz družine križnic (Brassicaceae). Škodo povzročajo gosenice na zelju in drugih kapusnicah, kjer lahko zaradi njihove namnožitve občasno prihaja do večjega izpada pridelka.

Poškodbe

Gosenice belinov se prehranjujejo na kapusnicah in divje rastočih križnicah. Največ škode povzroči drugi rod, ki se pojavlja od julija do septembra. Gosenice izjedajo večje ali manjše luknje na zunanjih listih, zaradi česar so rastline poškodovane, pridelek je pogosto netržen. Starejše gosenice lahko objedo liste vse do listnih žil.  Zavrtajo se v notranjost glav zelja, ohrovta in drugih glavnatih kapusnic ter s tem povzročajo še večji izpad pridelka.

Opis in bionomija

Kapusov belin – Pieris brassicae L.

Škodljivec prezimi v stadiju bube na drevesih, zidovih, plotovih in drugih skrivališčih v bližini rastišč gostiteljskih rastlin. V aprilu in maju iz bub izletijo odrasli metulji. Ti so značilne bele barve, s črno obrobljenim zgornjim delom prednjih kril. Samice so nekoliko večje od samcev, čez krila merijo do 6 cm ter na sprednjih krilih imajo dve okrogli črni pegi, ki jih samci nimajo. V iskanju mest za odlaganje jajčec dnevno preletijo tudi do štiri kilometre. Posamezna samica odloži 300 do 600 rumenkastih jajčec, ki so stožčaste oblike. Pogosto so odložena v skupke po 20 do 40 jajčec, običajno na spodnjo stran listov. Po desetih dneh se iz njih razvijejo zelenkasto sive gosenice s črnimi pegami in podolžnimi rumenimi progami. Telo gosenic je dolgo 4 cm in poraslo s črnimi ščetinami. Gosenice se intenzivno hranijo tri do štiri tedne, nato pa poiščejo ustrezno mesto na rastlini ali v njeni okolici, kjer se zabubijo. Za razvoj škodljivca je ustrezno toplo in bolj suho vreme. V juliju in avgustu se pojavi drugi rod škodljivca, ki je običajno številčnejši in lahko povzroči večjo škodo. Gosenice drugega rodu se zabubijo in prezimijo, izjemoma pa se v primeru tople jeseni lahko pojavi še tretji rod metuljev.

Slika 1: Gosenica kapusovega belina (foto: arhiv KIS)

Repni belin-Pieris rapae L.

Metulji repnega belina so manjši v primerjavi s sorodnimi vrstami in merijo čez krila 4 cm. Krila so za spoznanje bolj rumenkasto bele barve, s črnimi pegami na sprednjem paru kril. Samice jajčeca odlagajo posamezno, na spodnjo stran listov. Iz njih se izležejo gosenice, ki so zelenkaste barve z rumenimi progami po hrbtni in bočni strani telesa. Dolge so 3 cm, njihov razvoj pa poteka zelo podobno, kot pri gosenicah kapusovega belina. Repni belin lahko prezimi v obliki bube kar na rastlini. Običajno škodljivec razvije dve generaciji na leto.

Slika 2: Gosenica repnega belina (foto: arhiv KIS)

Varstvo

Belini imajo številne naravne sovražnike. Med njimi je pomembna osica kapusov goseničar (Cotesia glomerata), ki je učinkovit endoparazit gosenic.

Preventivni ukrepi

Posevke kapusnic je potrebno redno pregledovati in spremljati začetek pojava metuljev. Na manjših površinah in vrtovih lahko rastline prekrijemo z zaščitno mrežo, ki škodljivcem delno preprečuje odlaganje jajčec. Iz posamezno napadenih rastlin lahko gosenice z listov poberemo ročno.

Nekemično zatiranje

Gosenice kapusovega in repnega belina so občutljive na pripravke na osnovi bakterije Bacillus thuringensis. Proti gosenicam učinkovito delujejo tudi pripravki na osnovi azadirahtina.

 

Kemično zatiranje

Ukrepov kemičnega zatiranja škodljivcev se poslužujemo ob preseganju praga škodljivosti, ki znaša 5 % napadenih rastlin. V praksi to pomeni, da zatiranje izvedemo, če pri pregledu 100 rastlin na listih najdemo najmanj 20 gosenic. Insekticidi najbolje učinkujejo na mlade gosenice takoj po izleganju. Na večjih njivah je pogosto napaden le rob parcele, zato lahko zatiranje z insekticidi izvedemo le na tem delu posevka.

Uporabljeni viri

CABI. Pieris brassicae (large cabbage white). V: Invasive Species Compendium. https://www.cabi.org/isc/datasheet/41157 (september, 2018)

Crüger G. 1991. Pflanzenschutz im Gemüsebau. 3. Auflage. Stuttgart, Ulmer: 344 str.

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana, Kmečki glas, knjižica za pospeševanje kmetijstva: 142 str.