Beluševa muha

Plioreocepta poeciloptera (Schrank 1776)

Primož Žigon, januar 2025

Uvod

Beluševa ali špargljeva muha je poleg obeh vrst hroščev beluševk (Crioceris spp.) najpomembnejši škodljivec špargljev. Spada v družino sadnih muh (Diptera: Tephritidae). Izhaja iz Evrope in je splošno razširjena po vsej Palearktični regiji. Prehranjuje in razvija se izključno na špargljih. Škodo povzročajo ličinke, ki lahko ob prerazmnožitvah povzročajo pomembno škodo predvsem v mladih nasadih špargljev.

Poškodbe

Ličinke beluševe muhe se po izleganju zavrtajo v poganjke in v njih izjedajo rove. Poškodovani poganjki rumenijo, so deformirani in predčasno olesenijo ter v spodnjem delu pogosto gnijejo. Ličinke več škode povzročijo na mladih, tanjših poganjkih v prvem letu po sajenju. Škoda je tudi posredna, saj izvrtine na poganjkih predstavljajo vstopna mesta za druge patogene kot so glive iz rodu Fusarium.

Opis in bionomija

Beluševa muha prezimi kot buba v poganjkih špargljev in/ali v njihovih ostankih v zgornjem delu tal. Muhe so temnorjave barve, v dolžino merijo približno 6 mm. Krila so prozorna, na njih pa so vidni značilni progasti vzorci, ki so tipični za vrste iz družine Tephritidae in se uporabljajo za določanje vrste. Muhe se iz bub izlegajo postopoma od aprila dalje in pričnejo z odlaganjem jajčec ob začetku vznikanja poganjkov špargljev. Vrh naleta je običajno od sredine maja do sredine junija, muhe pa se v nasadih pojavljajo do sredine julija. Večina muh se giba v radiju okrog 300 m od mesta izleganja, pri iskanju ustreznih mest za odlaganje jajčec pa lahko oplojene samice letajo tudi do 600 m daleč. Oplojena samica odloži v povprečju 60 – 80 jajčec za luskoliste ali mehke dele mladih neolesenelih poganjkov. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo bele breznoge ličinke, ki se zavrtajo v poganjke. Razvoj ličink poteka preko treh razvojnih stopenj in traja približno en mesec. Dorasle ličinke so dolge približno 1 cm. Med razvojem se prehranjujejo in delajo rove v smeri podzemnega dela, kjer se zabubijo. Beluševa muha razvije en rod na leto. Poganjki v katerih se bube ohranijo, preko zime propadejo in se razgradijo, kar močno zmanjša prezimitveno sposobnost bub.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Nalet beluševe muhe v špargljiščih lahko povzroči veliko škodo na zelenih poganjkih, ki se krivijo, nepravilno rastejo, rumenijo in venijo. V poganjkih opazimo hodnike, ki segajo tudi do korenin. Poganjki v spodnjem delu pogosto gnijejo. Poja muhe je sezonsko zelo pogojen in v veliki meri odvisen od temperatur. V zgodnjih in toplih pomladih se večina prezimelih muh iz bub izleže v krajšem obdobju, število ličink pa je odvisno od razpoložljivosti mladih poganjkov, ki so v tistem času muham na voljo za odlaganje jajčec. Napadenost poganjkov je večja v mlajših nasadih špargljev, kjer poganjki večinoma odganjajo bolj zgodaj spomladi in so zato prva mesta za odlaganje jajčec preživelih muh, ki na rastline priletijo iz okoliških nasadov. V rodnih nasadih je napad in številčnost ličink manjša, če sezona obiranja špargljev sovpada z vrhom naleta muh, dodatno pa odlaganje jajčec in ohranjanje škodljivca onemogočimo s podaljševanjem sezone pobiranja poganjkov. Tudi po koncu sezone obiranja je potrebno nasade pregledovati in izrezovati poškodovane poganjke ter jih odstraniti iz nasada.

Nekemično zatiranje

Jesensko odstranjevanje nadzemnih delov rastlin je osnoven tehnološki ukrep pri pridelavi špargljev, ki pripomore tudi k boljšemu zdravstvenemu stanju v nasadu. Glede na rezultate raziskav se večina ličink zabubi v poganjkih do 10 cm pod površjem tal, zato zgolj mulčenje nadzemnih ostankov ne preprečuje prezimitve beluševe muhe. Bolj učinkovita je plitva obdelava tal, ki v kombinaciji z mehanskim uničenjem ostankov lahko znatno zmanjša število bub. Pri pridelavi obeljenih špargljev (belušev) z dodatnimi mehanskimi posegi pri oblikovanju grebenov spomladi prav tako zmanjšamo preživetje bub. Napad beluševe muhe je manjši tudi v nasadih, kjer so grebeni prekriti s folijo.

Kemično zatiranje

Ob ustreznem izvajanju preventivnih ukrepov uporaba insekticidov pri pridelavi špargljev običajno ni potrebna. Zatiranje beluševe muhe z insekticidi je smiselno predvsem v mlajših nasadih, v prvih letih po sajenju, ko poganjkov še ne pobiramo. Z insekticidi ukrepamo glede na stopnjo napadenosti v prejšnjem letu in številčnost muh, zato je spremljanje naleta v nasadu ključno za pravočasno ukrepanje. Spremljanje naleta beluševe muhe lahko izvajamo s pomočjo zelenih lepljivih paličastih pasti (40 cm dolžine in 2,5 cm premera), ki simulirajo poganjke špargljev, zato se nanje lovijo odrasle muhe. V nasadu je med grme v vrsti potrebno namestiti najmanj tri do pet lepljivih palic, ki so med seboj oddaljene vsaj 15 metrov.

Viri

Koch T., Poehling H. M., Wydra K. 2012. Incidence of Fusarium spp. in asparagus in Northern Germany: species diversity, virulence and the relation of fungus spread and asparagus fly (Platyparea poeciloptera). Acta Horticulturae, 950: 271-277
https://doi.org/10.17660/ActaHortic.2012.950.31

Kühlmann V., Wichura A., Schorpp Q., Stark I., Hommes, M. 2020. Bekämpfungsmöglichkeiten der Spargelfliege im integrierten und ökologischen Anbau (Verbundvorhaben). Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung: 61 str.

Otto M. W. 2002. Populationsökologische Untersuchungen zur Spargelfliege (Platyparea poeciloptera) und Zwiebelfliege (Delia antiqua) unter besonderer Berücksichtigung des Einsatzes von Simulationsmodellen im Integrierten Pflanzenschutz. Doktorska dizertacija, Universität Bayreauth, Nemčija.

Škerbot Ig., Škerbot Ir., Golc R., Ogorelec A., Pušenjak M., Vičar B., Bolčič J., Pelko N., Majcen B., Jesenko T., Vidic I. 2011. Tehnologija pridelave špargljev. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: 15 str.

Wichura A., Schorpp Q., Kühlmann V. in sod. 2022. Routine On-farm Soil Tillage Helps Control Asparagus Fly (Plioreocepta Poeciloptera). Gesunde Pflanzen 74: 1-8 https://doi.org/10.1007/s10343-021-00609-8