Z mozaikom borovnice povezani virus

Z mozaikom borovnice povezani virus (BIMaV) so prvič opisali leta 1957. In ga uvrščamo med  Ophioviruse. Tekom desetletij se je širil skupaj s pridelavo ameriških borovnic in je sedaj prisoten na večini pridelovalnih območij kot so regije Severne in Južne Amerike ter v Evropi, Novi Zelandiji in Južni Afriki. Najpogosteje najdemo virus na območjih obsežne pridelave ameriških borovnic. Preko sadilnega materiala se lahko z obnovo nasadov razširi tudi na območja kjer prej ni bil prisoten oz. ga vnesemo na nova pridelovalna območja.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

BIMaV je lahko v rastlini latentno prisoten dlje časa. Tako so lahko grmi sprva asimptomatični. Od začetne okužbe z virusom pogosto traja nekaj let, da se simptomi bolezni izrazijo. Prvi simptomi okužbe z BIMaV se običajno pojavijo na listih letošnjih poganjkov v obliki svetlih, zeleno-rumenih, nepravilnih obarvanj, ki jih v praksi pogosto spregledamo. Na starejših poganjkih se mozaični vzorci na listih kažejo v rumenih, rumeno-zelenih, oranžnih in pozno v sezoni tudi rdečih odtenkih. Običajno se intenziteta barv stopnjuje tekom rastne dobe. Poudariti je potrebno, da so simptomi zelo neenakomerno razporejeni znotraj grma in posamičnih vej. Tako je na grmu lahko prisotnih več simptomatičnih vej, le posamezne veje ali posamezni listi. Prav tako so možne navidezne ozdravitve grmov kar pomeni, da v nekaterih vegetacijskih dobah rastlina ne razvije simptomov kljub temu, da so ti bili v preteklosti že prisotni.

Omenjeni virus se v nove nasade širi z okuženim sadilnim materialom. Mehanizem in stopnja širjenja virusa znotraj nasadov oz. med posameznimi rastlinami še ni popolnoma raziskana. Znano je, da se virusi iz rodu Ophiovirus prenašajo s talnimi glivami iz rodu Olpidium. Nedavno je bilo dokazano, da je vektor z mozaikom borovnice povezanega virusa, talna gliva vrste Olpidium virulentus. Tako ob prisotnosti omenjene glive v tleh nasada obstaja nevarnost  širjenja virusa med rastlinami.

Varstvo temelji na preventivi in preprečevanju vnosa virusa na nove pridelovalne površine. Ob sajenju je potrebno zagotoviti zdrav, certificiran in brezvirusni sadilni material kar je v praksi nemalokrat težko izvedljivo. Ob prisotnosti posameznih rastlin v nasadu, ki kažejo znake okužbe je potrebno te rastline čim prej odstraniti iz nasada, da preprečimo morebitno širjenje virusa.

Çağlayan K., Akkan R., Gazel M., Tok F.M.. 2021. First report of the Olpidium virulentus–mediated transmission of blueberry mosaic-associated virus in blueberries in Turkey.  J Plant Pathol 103, 1349 (2021). https://link.springer.com/article/10.1007/s42161-021-00918-x#citeas

Eppo global database, Blueberry mosaic asociated virus (https://gd.eppo.int/taxon/BLMAV0)

Polashock  J.J., Caruso F.L., Averill A.L., Schilder A.C. 2017. Compendium of Blueberry, Cranberry and Lingonberry Diseases and Pests; second edition (2017),  64 str.

Pscheidt J.W., Ocamb, C.M., 2024. Host and Disease Descriptions-Blueberry (Vaccinium corymbosum)-Virus Diseases. Pacific Northwest Pant Disease Management Handbook (2024), Oregon State University.  https://pnwhandbooks.org/node/2325/print

Shands A. C., Crandall S.G., Miles T.D. 2017. First Report of the Ability of Olpidium virulentus to Vector Blueberry Mosaic Associated Virus (BlMaV) on Southern Highbush Blueberry in California; APS Online Publications (2017)., (https://apsjournals.apsnet.org/doi/10.1094/PDIS-02-17-0201-PDN)

Thekke-Veetil, T., Polashock, J., Plesko, I.M., Keller, K.E., Martin, R.R., Ho, T. and Tzanetakis, I.E. 2016.  Blueberry mosaic associated virus – a putative, new member of Ophioviridae. Acta Hortic. 1117, 103-110  DOI: 10.17660/ActaHortic.2016.1117.18