Bobar

Bobar je vrsta hrošča iz družine lepencev (Chrysomelidae) in je splošno razširjen škodljivec boba. Občasno napada tudi druge gojene vrste stročnic in samoniklih rastlin iz rodu Fabaceae. Bolj kot neposredna škoda, ki jo povzroča škodljivec na pridelku, je pomemben posreden vpliv na zmanjšanje kakovosti in uporabnosti zrn za prehrano ter semenski material.

Škodo povzročajo ličinke, ki se prehranjujejo z izjedanjem zrn, s čimer zmanjšujejo količino pridelka. Poškodovana zrna slabše kaljio in niso primerna za setev. Po zabubljanju ličink odrasli hrošči zapustijo zrna skozi 2-3 mm velike luknjice, zaradi česar so zrna iznakažena in slabše kakovosti. Prisotnost hroščev v masi pridelka je za prodajo nesprejemljiva.

Odrasli hrošči so dolgi 3-5mm in temno rjave barve. Imajo ovalno obliko telesa, ki ga prekrivajo pokrovke z rumenkastimi in belkastimi pegami. Prezimeli odrasli hrošči se spomladi pojavijo na posevkih boba času cvetenja, običajno v maju. Tekom dneva so hrošči zelo mobilni in se selijo tudi na cvetove drugih stročnic, kjer se hranijo s cvetnim prahom. Samice pričnejo z odlaganjem jajčec na razvijajoče se stroke, ko so ti dolgi okrog 2 cm. Obdobje parjenja in odlaganja jajčec traja več tednov, praviloma pa samice več jajčec odložijo na nižje ležeče stroke. Po desetih dneh se iz odloženih jajčec izležejo rumenkaste, breznoge ličinke, ki se zavrtajo skozi steno strokov v notranjost zrn. Prehranjevanje ličink traja dva do tri mesece, v posameznem zrnu pa se lahko hkrati razvijeta tudi dve do tri ličinke. Dorasle ličinke so dolge okrog 5 mm in se zabubijo znotraj zrn. Glede na daljše obdobje odlaganja jajčec, se odrasli hrošči izlegajo v obdobju pred ali po spravilu pridelka. Bobar razvije en rod letno. Odrasli hrošči po izleganju prezimijo v skladišču ali v skrivališčih na prostem. Del ličink in bub se preko zime ohrani v notranjosti semen v diapavzi ter nadaljuje svoj razvoj spomladi prihodnje leto.

Preventivni ukrepi

Kolobar, kot osnovi preventivni ukrep za preprečevanje pojava škodljivcev, zaradi dobre mobilnosti hroščev ni zadovoljiv ukrep. Odstranjevanje in uničevanje ostankov zrnja po žetvi, zmanjša možnost ohranjanja škodljivca na polju. Pravočasno spravilo pridelka lahko zmanjša poškodbe zrnja in nadaljnji razvoj škodljivca v skladišču. Za setev je potrebno uporabiti zgolj neoporečen semenski material, brez prisotnosti škodljivca.

Nekemično zatiranje

Večjo pozornost je smiselno nameniti tudi ukrepom za onemogočanje razvoja ličink po žetvi in zatiranju škodljivca v skladišču. Sušenje zrnja pri temperaturah nad 50⁰C naj bi preprečilo nadaljnji razvoj ličink v semenih. V uskladiščenem zrnju lahko odrasle hrošče zatiramo z dodajanjem inertnih prašiv, kot je diatomejska zemlja.

Kemično zatiranje

Pojav hroščev je potrebno spremljati večkrat v obdobju od začetka do konca cvetenja. Število hroščev lahko ugotavljamo s pregledovanjem ali otresanjem rastlin, pri čemer znaša prag škodljivosti 10 hroščev na 100 rastlinah. V razvoju so tudi feromonske vabe s pomočjo katerih bo moč enostavneje spremljati številčnost škodljivca v posevku. Kemično zatiranje hroščev je običajno potrebno izvesti večkrat v obdobju od pojava prvih strokov do konca cvetenja. Pri nas insekticidi za ta namen niso registrirani. Za tretiranje uskladiščenega zrnja so na voljo sredstva za zaplinjevanje na osnovi aluminijevega fosfida, ki pa jih lahko uporabljajo le za to pooblaščene osebe in niso na voljo v prosti prodaji.